Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.401-46.500)

  1. ángelčək, -čka, dem. angelec.
  2. ángeləc, -gelca, m. dem. angel.
  3. angēlika, f. die Brustwurzel (angelica), Cig., Hlad.
  4. ángelski, adj. Engel-, englisch; angelsko češčenje, der englische Gruß; angelska nedelja, der Schutzengelsonntag.
  5. àni, conj. = niti: ani — ani, weder noch, ogr.- C., Rez.- Baud.
  6. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
  7. animālən, -lna, adj. animalisch; animalno živčevje, animalisches Nervensystem, Cig. (T.).
  8. 1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
  9. 2. ànọ, conj. 1) = in, Goriš., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
  10. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
  11. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
  12. anomālən, -lna, adj. anomal, nk.; — prim. nepravilen.
  13. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
  14. anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
  15. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
  16. antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).
  17. antīka, f. starina, die Antike, Cig., Cig. (T.).
  18. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
  19. āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
  20. antipātičən, -čna, adj. antipathisch, nk.
  21. antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
  22. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
  23. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
  24. ápa, m. = japa, ogr.- Valj. (Rad).
  25. ápat, m., Mur., pogl. opat.
  26. apatı̑ja, f. die Apathie, die Gefühllosigkeit.
  27. apelācija, f. priziv, die Appellation.
  28. apelācijski, adj. Appellations-.
  29. apetīt, m. der Appetit.
  30. ápnast, adj. 1) Kalk enthaltend, mit Kalk beschmutzt, kalkig; — 2) dem Kalk ähnlich, kalkicht.
  31. ȃpnat, adj. kalkig.
  32. apnę̑n, adj. Kalk-, Kalk enthaltend; apnena jama, die Kalkgrube; apnena voda, das Kalkwasser; apnena prst, die Kalkerde; a. zemlja, der Kalkboden; vino je apneno, der Wein führt Kalk bei sich, Cig.
  33. apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
  34. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
  35. apnę̑nica, f. 1) der Kalkofen; — 2) die Kalkgrube.
  36. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
  37. apnenína, f. die Kalkerde, Cig.; pogl. apnenka.
  38. apnę̑nka, * f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
  39. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
  40. apník, m., Cig., pogl. apnenec.
  41. apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
  42. ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
  43. apnjáča, f. das Kalkwasser, C.
  44. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  45. apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
  46. apnováti, -ȗjem, vb. impf. kalken, Mur.; — mit Kalk düngen, Nov.- C.
  47. apnovı̑t, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
  48. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
  49. apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
  50. apodīktičən, -čna, adj. neovržen, apodiktisch, Cig. (T.).
  51. apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
  52. apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
  53. apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
  54. apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
  55. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
  56. aptážica, f., Npes.-K., pogl. opatica.
  57. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
  58. às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).
  59. ās, m. das Aß im Kartenspiel.
  60. àsa, interj. = as, M.
  61. ásəłnica, f. neka trava za aslo, Fr.- C.
  62. ásəłnjak, m. der Seidelbast (daphne mezereum), C.
  63. ásəłski, adj. aselska roža = aselnica C.
  64. ásəłščica, f. = aselnica, C.
  65. āsfalt, m. zemeljska smola, der Asphalt, Cig., nk.
  66. asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
  67. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
  68. ȃskati, -am, vb. impf. as rufen, C.
  69. ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
  70. asocijācija, f. druženje, die Association: a. idej, die Ideenassociation, Cig. (T.).
  71. asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
  72. àst, interj. = as! Cig.
  73. astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  74. astēničən, -čna, adj. slabilen, asthenisch: astenični afekti, Lampe (D.).
  75. áta, ( gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).
  76. ȃte, -eta, m. = ata, Dol.
  77. ateīst, m. bogotaj, der Atheist, Cig., nk.
  78. ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
  79. ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
  80. ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.- Valj. (Rad).
  81. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
  82. átlas, m. der Atlas, (neko svilnato blago).
  83. átlasast, adj. atlasartig.
  84. átlasov, adj. aus Atlas.
  85. atlēt, m. borec, der Athlet.
  86. atlētski, adj. athletisch, Jurč.
  87. atōm, m. nedeljivi, enoviti delek, das Atom.
  88. atōmən, -mna, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
  89. atōmski, adj. Atom-, Cig., Cig. (T.).
  90. atȗt, m., Cig., pogl. adut.
  91. ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
  92. ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
  93. avgȗst, m. der Monat August.
  94. avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
  95. avguštȃna, f. neko grozdje, Ip.- C., Z.
  96. avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
  97. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
  98. ȃvšast, adj. dumm, tölpelhaft.
  99. avtomāt, m. der Automat, priprava, ki se sama giblje.
  100. avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.

   45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA