Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.301-46.400)

  1. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
  2. ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
  3. ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
  4. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
  5. akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
  6. akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.
  7. akademı̑ja, f. višje učilišče ali učenjaško društvo, die Akademie.
  8. akademı̑jski, adj. akademisch, Akademie-; akademijska šola, Navr. (Let.).
  9. akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  10. akadēmiški, adj. akademisch, nk.
  11. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
  12. ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
  13. aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.
  14. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  15. akȏv, m. der Eimer, ogr.- C., z akovom meriti, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
  16. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
  17. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.
  18. aktuālən, -lna, adj. actuell, ( phil.), Cig. (T.).
  19. akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  20. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
  21. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
  22. albīn, m. = belin 1), Cig.
  23. albīt, m. der Albit ( min.), Cig. (T.); — prim. belec 5).
  24. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
  25. aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
  26. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
  27. aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  28. áldovnik, m. der Opferer, ogr.- Valj. (Rad).
  29. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  30. ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
  31. alhimı̑ja, f. = alkemija, Cig. (T.).
  32. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  33. àliboj, conj. = ali 1) in 2), Rez.- Baud.
  34. aligācijski, adj. a. račun, die Alligationsrechnung, Cel. (Ar.).
  35. ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  36. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
  37. alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
  38. alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
  39. alkaloīd, m. das Alkaloid.
  40. alkemı̑ja, f. die Alchemie (Alchymie), (alkimija) Cig., Jan.
  41. alkohōl, m. čisti vinski cvet, der Alkohol.
  42. alkohōlnat, adj. alkoholhältig, nk.
  43. almanāh, m. poučen ali zabaven letnik, der Almanach.
  44. álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).
  45. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
  46. álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
  47. āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
  48. alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
  49. alōdij, m. freies Erbgut, das Allodium, nk.
  50. alodijālən, -lna, m. Allodial-, nk.
  51. alopāt, m. der Allopath.
  52. alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
  53. alopatı̑ja, f. die Allopathie.
  54. alopātski, adj. allopatisch, nk.
  55. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
  56. altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
  57. altīst, m. der Altist.
  58. altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
  59. alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
  60. alȗn, m. der Alaun, Cig., Cig. (T.); pogl. golun.
  61. 1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
  62. 2. áma, f. = dojka, die Amme; — iz nem.
  63. amalgām, m. kovinska spojina z živim srebrom, das Amalgam; kositerni, zlati a., das Zinn-, Goldamalgam, Cig. (T.).
  64. ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
  65. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
  66. amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
  67. amazōnski, adj. Amazonen-, Cig.
  68. ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  69. ȃmčič, m. ein Kind in der Ammenpflege, C.; — prim. ama.
  70. ȃmen, adv. Amen! amen je, = es ist aus! es ist nicht mehr zu helfen.
  71. ametīst, m. der Amethyst ( min.).
  72. ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
  73. ámiti, -im, vb. impf. säugen (als Amme), SlGor.- C., Gor.; a. otroka, Ptuj- C.
  74. ȃmka, f. dem. ama; die Amme, C.
  75. ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.
  76. amnestı̑ja, f. splošno pomiloščenje, die Amnestie.
  77. amōnij, m. das Ammonium ( chem.), Cig. (T.).
  78. amōnijak, m. der Ammoniak ( chem.).
  79. amōnijakast, adj. ammoniakhältig, Cig.
  80. amōnijakov, adj. Ammoniak-, Cig.
  81. àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
  82. ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.- C.
  83. ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.
  84. àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci- Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
  85. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
  86. analītičən, -čna, adj. analytisch, Cig., Cig. (T.), nk.
  87. analītika, f. die Analytik, Cig. (T.).
  88. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  89. analogı̑ja, f. die Analogie; — prim. nalika.
  90. ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  91. anapēst, m. der Anapaest (stopa ˘˘‐).
  92. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
  93. anatōm, m. der Anatom, Cig., Jan.
  94. anatomı̑ja, f. die Anatomie; — prim. razudba.
  95. anatomı̑jski, adj. = anatomski, Cig.
  96. anatōmski, adj. anatomisch, nk.
  97. ančèš, adv. = anti češ, češ, Levst. (Sl. Spr.); išči pod: hoteti.
  98. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
  99. anekdōta, f. die Anekdote.
  100. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.

   45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA