Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (46.197-46.296)

  1. žveplárnica, f. die Schwefelhütte, Cig.
  2. žveplenı̑čar, -rja, m. der Schwefelhölzchenmacher, der Schwefelhölzchenverkäufer, Cig.
  3. žveplenorumèn, -éna, adj. schwefelgelb.
  4. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
  5. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
  6. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
  7. žvę̑rgati, -am, vb. impf. plappern, plauschen, Cig., Jan.; — prim. žveriti.
  8. žvę́rgav, adj. plapperhaft, Cig.
  9. žvę́rgavəc, -vca, m. der Salbader, Jan.
  10. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn- Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
  11. žvı̑rglja, f. der Hausröthling (silvia [motacilla] Tithys), Frey. (F.).
  12. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
  13. žvórəc, -rca, m. das Bohrerheft, C.
  14. žvrčȃnje, n. das Rieseln, Cig.
  15. žvŕčati, -ím, vb. impf. rieseln, Cig.; summen, Jan., Let.
  16. žvȓgla, f. = žvegla, C.
  17. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
  18. žvrgolẹ̑nje, n. das Gezwitscher.
  19. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
  20. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
  21. žvr̀k, interj. platsch! C.
  22. žvŕkalica, f. die Spritze, C.
  23. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
  24. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).
  25. žvrkljáti, -ȃm, vb. impf. quirlen, Cig.
  26. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
  27. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  28. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  29. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
  30. abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
  31. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
  32. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
  33. abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
  34. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
  35. àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
  36. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
  37. ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
  38. ábotnež, m. ein alberner Mensch.
  39. ábotnica, f. ein albernes Weib.
  40. ábotnik, m. ein alberner Mensch.
  41. ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
  42. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
  43. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
  44. àče, conj. = ako, C., kajk.- Valj. (Vest.).
  45. ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
  46. àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.- Valj. ( Kres VI. 342.).
  47. adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.
  48. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
  49. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
  50. adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
  51. adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.
  52. advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.
  53. advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.
  54. advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
  55. advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.
  56. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
  57. afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).
  58. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  59. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
  60. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
  61. 2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
  62. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
  63. agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
  64. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
  65. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
  66. ágnje, n. = jagnje, Jarn.
  67. àh, interj. ah! — prim. oh.
  68. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
  69. áhanje, n. das Aechzen, Zora.
  70. ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.
  71. áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.
  72. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
  73. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
  74. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  75. ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
  76. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
  77. ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.
  78. ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.
  79. àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
  80. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
  81. àjdi, interj. = hajdi, BlKr.
  82. ȃjdica, f. dem. ajda.
  83. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
  84. ájdinja, f. die Heidin.
  85. ajdı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  86. ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).
  87. ájdov, adj. Buchweizen-: ajdov kruh, ajdove pleve.
  88. ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  89. ájdovica, f. das Buchweizenstroh.
  90. ájdovina, f. = ajdovica, Dol.
  91. ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje- C.
  92. ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.
  93. ájdovnjak, m. = ajdovnik.
  94. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
  95. ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
  96. ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.
  97. ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec- C.
  98. ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
  99. ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  100. ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.

   45.697 45.797 45.897 45.997 46.097 46.197 46.297 46.397 46.497 46.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA