Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (45.901-46.000)

  1. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
  2. žı̑r, -ı̑, f. = žir m., Jurč., Ig (Dol.).
  3. žirāfa, f. die Giraffe (camelopardalis), Erj. (Ž.).
  4. žirȃłnik, m. = požiralnik 2), ponikva, ein Ort, wo fließendes Wasser verschwindet, C.
  5. žirálọ, n. der Rachen, C.; das Fresswerkzeug, Jan., Cig. (T.).
  6. žirānt, m. prevodnik, der Girant (bei Wechseln), Jan.
  7. žiratār, -rja, m. prevodojemec, der Girat(ar), Jan. (H.).
  8. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
  9. žiríka, f. = bukevca, die Buchecker, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  10. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
  11. žı̑rnica, f. = žir, die Waldmast, Jan.
  12. žirnína, f. das Waldmastgeld, Cig., Jan.
  13. žīro, m. prevod menice, das Giro bei Wechseln, Jan., DZ.
  14. žı̑rov, adj. Waldmast-: žirovo leto, Cig.
  15. žı̑rovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.- C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
  16. žirovína, f. 1) die Waldmast, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) die Waldmastservitut, Svet. (Rok.); — žirovnica 1), Cig., Jan.
  17. žirovı̑t, adj. reich an Waldmast, Let.
  18. žı̑rovnica, f. 1) das Waldmastgeld, Mur., Cig., Kremp.- C.; — 2) eine Art Gemeindeversammlung in Betreff der Waldmast o. Weide, vzhŠt.- C.; [ prim. pašnik 2)].
  19. žı̑rovnost, f. die Fruchtbarkeit, ogr.- C.
  20. žı̑rski, adj. in der Waldmast befindlich: žirske svinje, Fr.- C.
  21. žı̑tar, -rja, m. der Getreidehändler, Cig., Jan., M., Nov.- C.
  22. žı̑tarica, f. 1) die Getreidehändlerin, Jan.; — 2) (ladja) ž., das Getreideschiff, Cig.
  23. žitarı̑ja, f. = žitarstvo, Jan.
  24. žitáriti, -ȃrim, vb. impf. den Getreidehandel betreiben, Cig., Jan.
  25. žı̑tarski, adj. die Getreidehändler betreffend, M.
  26. žı̑tarstvọ, n. der Getreidehandel, Cig., Jan.
  27. žı̑tničar, -rja, m. der Getreidebodenaufseher, der Kornmeister, Cig.
  28. žitokrȃdəc, -dca, m. der Korndieb, Jan.
  29. žitokrȃdnik, m. = žitokradec, Cig.
  30. žitomę̑rəc, -rca, m. der Getreidemesser, Cig.
  31. žitorǫ́dən, -dna, adj. Getreide hervorbringend, getreidereich, Jan., nk.; žitorodna dežela, žitorodno leto, das Kornland, das Kornjahr, Jan.
  32. žitotȓštvọ, n. der Getreidehandel, Jan. (H.).
  33. živȃra, f. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  34. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
  35. žı̑vežar, -rja, m. der Marketender, DZ.
  36. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
  37. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
  38. živı̑narica, f. die Viehmagd, Mur.
  39. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.
  40. živinorę́ja, f. die Viehzucht.
  41. živinorę̑jəc, -jca, m. der Viehzüchter.
  42. živinorę̑jka, f. die Viehzüchterin.
  43. živinotȓžəc, -žca, m. der Viehhändler.
  44. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
  45. živinozdravı̑łnica, f. das Thierspital, Z.
  46. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  47. živinozdravı̑łstvọ, n. die Thierarzneikunde, die Veterinärkunde, Cig., Jan.
  48. živinozdravník, m. der Thierarzt, Z., nk.
  49. živinozdravnı̑ški, adj. thierärztlich: živinozdravniška šola (učilnica), die Thierarzneischule, Cig.
  50. živinozdravnı̑štvọ, n. die Thierarzneikunde, Z., nk.
  51. živinozdrȃvski, adj. Veterinär-: živinozdravska šola, die Thierarzneischule, Jan., Nov.
  52. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
  53. živinozdrȃvstvọ, n. die Thierarzneikunde, Jan.; das Veterinärwesen, DZ.
  54. živkobı̑lar, -rja, m. = kobilar 2), Gor.
  55. živodèr, -dę́ra, m. der Schinder, Cig., Jan., SlN.
  56. živorobàt, -áta, adj. scharfkantig, Cig.
  57. živorǫ́dən, -dna, adj. lebendiggebärend, Cig.
  58. živosrę́brn, adj. quecksilbern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  59. životár, -rja, m. = životni stražnik, der Leibgardist, V.-Cig., Nov.- C.; šeststo životarjev, (ki so kraljev život stražili), Ravn.
  60. životárəc, -rca, m. der Vegetierende, Jan. (Slovn.).
  61. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  62. životárjenje, n. das Vegetieren, nk.
  63. životȃrstvọ, n. = životarjenje, Jan. (H.).
  64. životvǫ́rən, -rna, adj. Leben schaffend, belebend, beseelend, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  65. žlábor, m. = žlambor, Cig., Jan., M., Drobt.- C., Laško ( Št.).
  66. žláborast, adj. = žlamborast, Cig., C.
  67. žlȃbra, f. 1) das Plappermaul, Mur.; — 2) das Pressgesims bei der Weinpresse, vzhŠt.- C.
  68. žlabráč, m. der Schwätzer, Cig.
  69. žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.- Valj. (Rad).
  70. žlȃbrast, adj. geschwätzig, Jan.
  71. žlabráti, -ȃm, vb. impf. 1) plätschern: po vodi ž., Nov.- C., Levst. (Rok.); — 2) plappern, plaudern; — prim. nem. schlabbern, schlabben, = plappern.
  72. žlabràv, -áva, adj. plapperhaft, Mur., Cig.
  73. žlabrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, Mur.
  74. žlabrȃvka, f. 1) die Schwätzerin, Mur., Cig.; — 2) die Schnatterente (anas strepera), Cig., Frey. (F.).
  75. žlabrávost, f. die Schwatzhaftigkeit, Cig.
  76. žlabúdər, -dra, m. 1) der Plapperer, Levst. (Rok.); — 2) das Geschwätz, C.
  77. žlabȗdra, f. eine geschwätzige Person, die Plaudertasche.
  78. žlabudráč, m. der Plapperer, Levst. (Rok.).
  79. žlabudrálọ, n. = žlabudra.
  80. žlabudrȃnje, n. das Plappern, das Schwätzen.
  81. žlabȗdrast, adj. geschwätzig.
  82. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
  83. žlabudràv, -áva, adj. geschwätzig, C.
  84. žlabudrávast, adj. = žlabudrav, M.
  85. žlabudrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer.
  86. žlabudrȃvka, f. die Schwätzerin.
  87. žlabudrávost, f. die Plapperhaftigkeit, die Geschwätzigkeit.
  88. žlabudrè, -ę́ta, m. = žlabudrač, Levst. (Rok.).
  89. žlabȗdrəc, -drca, m. der Schwätzer, SlGor.- C.
  90. žlabȗdriga, f. ein geschwätziger Mensch, SlGor.- C.
  91. žlabȗra, f. = žlabudra, Z.
  92. žláfrkati, -am, vb. impf. Ohrfeigen austheilen, Fr.- C.
  93. žláfrkniti, -nem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, C.
  94. žlȃfrnica, f. die Ohrfeige; — prim. bav. schlappen f., die Ohrfeige.
  95. žlahtnorǫ́dən, -dna, adj. adelig, Jan.
  96. žlȃjdra, f. die Schleuderkette (veriga, s katero se spenjajo ročice pri vozu), Št., Gor.; — po nem.
  97. žlȃjdrnica, f. = žlajdra, Mur., SlGor.- C., jvzhŠt.
  98. žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
  99. žlámbora, f. = žlambor, Jan.
  100. žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.

   45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA