Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (45.801-45.900)

  1. žȃrnat, adj. strahlig, C.
  2. žarníca, f. die Brennessel (urtica urens), Cig., Notr.- Burg. (Rok.).
  3. žárnogli, m. pl. die Nägelmale, Trub.- M.; — iz nem. Scharnagel?
  4. žarnoòk, -ǫ́ka, adj. strahläugig, Zora.
  5. žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  6. žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
  7. žaromèr, -mę́ra, m. der Glutmesser, Cig.; das Pyrometer, Cig. (T.); ( češ.).
  8. žaróta, f. die Glut: dušna ž., Levst. (Zb. sp.).
  9. žarovı̑t, adj. glutvoll, glühend, Bes.
  10. žȃr-žéna, f. žar-žene, vilam podobna bitja, Kres (V. 575.).
  11. žȃvžar, -rja, m. = šušmar, Levst. (Zb. sp.).
  12. žbrę́nkəlj, -klja, m. der Glockenschwengel, BlKr.
  13. žbrı̑nca, f. eine Vorrichtung aus dicken Weidenruthen, um darin Heu, Laub u. dgl. zu tragen, Štrek.
  14. žbríngəlj, -glja, m. der Glockenschwengel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  15. žẹ̑bčar, -rja, m., M., pogl. žrebčar.
  16. žebrȃnje, n. das Plappern, das Murmeln, Z., M.; — das Beten, Guts., Gor.- Cig.
  17. žebráti, -ȃm, vb. impf. herplappern, M., C.; žebrali so njemu na čast svoje molitve, LjZv.; — beten, Guts., Mur., Cig., Slom., Kor., Gor., Št.
  18. žebrȃvəc, -vca, m. der Beter, Mur., Cig.
  19. žebrȃvka, f. die Beterin, die Betschwester, Mur.
  20. žebrǫ̑n, m. der Schwätzer, C.
  21. žebrǫ̑nka, f. die Schwätzerin, C.
  22. žę̑htar, -rja, m. posoda, v katero se molze, die Melkgelte; — prim. nem. der Sechter; stvn. sehtari, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  23. žę̑htarəc, -rca, m. dem. žehtar; die Melkgelte, Meg.
  24. žehtȃrka, f. = žehtar, die Melkgelte, jvzhŠt.
  25. želár, -rja, m. der Inwohner, der Häusler, der Keischler, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; einer, der zwar ein Haus aber wenig oder keinen Acker besitzt, Cig.; — = kdor ima pol "pušče" (kmetije), Trst. ( Glas.); — prim. avstr.-nem. söller, sölner, Häusler, Štrek. (Arch.).
  26. želaríca, f. die Inwohnerin, die Häuslerin, die Keischlerin, Jan.
  27. žeları̑ja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.- C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.
  28. želárka, f. = želarica, Cig.
  29. želárski, adj. Inwohner-, Häusler-: ž. sin, SlN.
  30. želȃrstvọ, n. das Inwohnerwesen, der Häuslerstand, Cig., vzhŠt.
  31. želárščina, f. das Häuselgeld, Cig.
  32. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
  33. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  34. želẹzarı̑ja, f. der Eisenhandel, Cig.
  35. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
  36. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
  37. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
  38. želẹznár, -árja, m. = železar, ogr.- Valj. (Rad).
  39. želẹ̑zničar, -rja, m. der Eisenbahnarbeiter, C.; — der Eisenbahnbedienstete, nk.
  40. želẹ̑znikar, -rja, m. neko jabolko, Gor.
  41. želẹznı̑nar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Gor.
  42. želǫ̑dar, -rja, m. hrast ž., ein beeichelter Eichenbaum, Cig.
  43. žę̑mljar, -rja, m. der Semmelbäcker, der Semmelverkäufer, Cig.
  44. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
  45. žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
  46. žę̑r, m. = žir, ogr.- C.
  47. žeráč, m. der Fressbauch, Cig.
  48. žerȃk, žerkà, adj. = žerek, žarek, Gor.
  49. žerȃvəc, -vca, m. das Rosenkraut (pelargonium roseum), C., LjZv.; — ( hs. nam. žerjavec (?); prim. žerjavec 2)).
  50. žerȃvica, f. = izgaga, das Sodbrennen, Jan.
  51. žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.- Trst. ( Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).
  52. žérək, -rka, adj. von brennend herbem Geschmack, bitter, herbe, Cig., Jan.; ranzig: žerko maslo; žerko požirati, den Verdruss hinnehmen, Z.; — prim. žarek 2).
  53. žerẹ́lọ, n., nam. žrelo: das Ofenloch, M.; — das Flugloch des Bienenstockes, M., Čb.- Valj. (Rad).
  54. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).
  55. žèrf, žérfa, m. = žerh, die Gruft, Jan.
  56. žèrg, žérga, m. der Sarg, C.; — prim. žerh.
  57. žèrh, žérha, m. die Gruft, Dict.; (žrh, der Sarg, Mik.); — prim. stvn. sarch, saruch, Mik. (Et.).
  58. žeríca, f. = žer, žir, Jan.; tod najlepša je žerica, DSv.
  59. žerjàł, -jála, m. = žerjav, Jan., Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).
  60. žerjȃł, -li, f. = nastava ali progla v ptičjo lov, Erj. (Torb.).
  61. žerjálast, adj. = žerjavast, Jan.
  62. žerjàv, -áva, m. 1) der Kranich (grus cinerea); — 2) der Krahn (Kranich), die Winde, die Schiffswinde, V.-Cig., Cig. (T.), C., DZ., Bes.
  63. žerjàv, -áva, adj. glühend, Mik. (Et.); ( pren.) žerjava želja, C.; — glühendroth: žerjavo grozdje, Fr.- C.; — roth, ogr.- Mik.
  64. žerjȃvar, -rja, m. der Krahnzieher, Cig.
  65. žerjávast, adj. kranichfarbig, Cig.
  66. žerjȃvəc, -vca, m. 1) = škrjanec, Nov.- C.; — 2) = prisadnik, der Storchschnabel (geranium), C.
  67. žerjȃvica, f. glühende Kohlen, das Glühfeuer, die Glut; sedeti kakor na žerjavici, Cig.
  68. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  69. žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
  70. 1. žerjȃvnica, f. die Glutpfanne, die Kohlenpfanne, Cig., Jan.
  71. 2. žerjȃvnica, f. das Krahngehäuse, Cig.
  72. žerjávov, adj. 1) Kranich-: žerjavovo pero, Npes.-Vraz; — 2) Krahn-, Cig.; žerjavovo bruno, der Krahnbalken, Cig., DZ.
  73. žę̑rka, f. die Made, V.-Cig.
  74. žérkast, adj. = nekoliko žerek, herblich, Cig.
  75. žernȃda, f. = dnina, das Tagewerk, C., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; — prim. it. giornata, Tag.
  76. žernáditi, -ȃdim, vb. impf. tagwerken, C., Vrtov. (Vin.).
  77. žernȃdnica, f. dninarica, ein vom Tagwerk lebendes Weib, Notr.
  78. žernȃdnik, m. dninar, ein vom Tagwerk lebender Mann, Notr.
  79. žerúh, m. der Vielfraß, Cig., Jan.
  80. žgȃłničar, -rja, m. der Brennmeister, Cig.
  81. žgȃnjar, -rja, m. 1) der Brantweinbrenner, der Brantweinhändler; — 2) = žganjepivec, Cig., Jan., nk.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  82. žgȃnjarica, f. die Brantweinbrennerin, die Brantweinhändlerin.
  83. žganjarı̑ja, f. die Brantweinbrennerei; — der Brantweinschank.
  84. žganjáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) die Brantweinbrennerei betreiben; — 2) Schnaps zu trinken pflegen, schnapsen, Zv.
  85. žganjárjenje, n. das Brantweinbrennen, Cig.
  86. žganjárna, f. = žganjarnica, Levst. (Nauk).
  87. žganjárnica, f. die Brantweinbrennerei (Anstalt), Cig., Jan.
  88. žgȃnjarski, adj. die Brantweinbrenner oder Brantweintrinker betreffend.
  89. žgȃnjarstvọ, n. das Brantweinbrennergewerbe.
  90. žganjekȗhar, -rja, m. = žganjar, der Brantweinbrenner, C.
  91. žibara, f. ? pijan je kot žibara, Kr.- Valj. (Rad).
  92. žı̑brc, m. das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), Josch.
  93. žı̑brica, f. der Teufelsdreck (ferulago assa foetida), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  94. žı̑brje, n. das Weidenröslein (epilobium angustifolium), C., Nkol.
  95. žı̑brt, m. die Taubnessel (lamium), Medv. (Rok.), Cerklje- Burg. (Rok.); rdeči ž., rother Bienensaug (lamium purpureum), Nov.; (tudi: žibret, C.).
  96. žı̑čar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
  97. žičárnica, f. die Drahtfabrik, Cig. (T.).
  98. žı̑fra, f. neka bolezen: die Gelbsucht, Z., Nov., SlN., Polj., Idrija.
  99. žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  100. žı̑mar, -rja, m. der Rosshaarhändler, Cig.

   45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA