Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (45.701-45.800)

  1. zvr̀k, zvŕka, m. die Kegelschnecke (conus), Erj. (Z.).
  2. zvŕkati, -vȓkam, vb. pf. zusammendrehen, zusammenrollen, Z.
  3. zvŕniti, -nem, vb. pf., pogl. izvrniti.
  4. zvȓst, -ı̑, f. die Gattung, C., nk.
  5. zvŕsta, f. die Abart, Erj. (Z.).
  6. zvrstílọ, n. die Anreihung, C.
  7. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
  8. zvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe bringen, reihen; naj se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika, Levst. (Nauk); — z. se, sich reihen; dolgo je trpelo, da smo se zvrstili (v procesiji), jvzhŠt.
  9. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
  10. zvršávati, -am, vb. impf. = zvrševati; vollenden, vervollkommnen, ogr.- C.
  11. zvȓšba, f. der Vollzug, die Ausführung, Cig., Jan., DZ.
  12. zvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zvrstiti, nk.; (-stovati) Mur., Cig., Jan.
  13. zvrščevȃvəc, -vca, m. der Ordner (einer Reihe), (-stovavec) Cig.
  14. zvŕšən, -šna, adj. vollstreckbar, DZ.
  15. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
  16. zvršę́tək, -tka, m. die Vollendung, der Schluss, das Ende, Cig., Jan., Cig. (T.); z. dneva, der Ablauf des Tages, DZ.; z. računa, der Rechnungsabschluss, Levst. (Pril.); videč začetek, veroval je tudi v zvršetek, Jurč.
  17. zvrševȃnje, n. die Vollstreckung, Cig.
  18. zvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvršiti; vollziehen, vollstrecken, Cig.; z. ukrepe, Levst. (Nauk); z. prevzeta dela, seinen Aufgaben gerecht werden, Levst. (Nauk); — prim. izvrševati.
  19. zvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, Cig.; z. zadnje volje, DZ.
  20. zvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig.
  21. zvršíłən, -łna, adj. Vollzugs-: zvršı̑łna določila, die Vollzugsbestimmungen, DZ.; executiv, Cig. (T.).
  22. zvršílọ, n. der Vollzug, Cig. (T.), DZ.; z. sodbe, kazni, DZ.; z. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  23. zvršı̑təv, -tve, f. der Vollzug, Jan. (H.).
  24. zvršíti, -ím, vb. pf. 1) aufhäufen, Cig., C.; — 2) verrichten, vollenden, Cig., Jan., M., ogr.- C.; z. pridigo, Kast.; — vollziehen, vollstrecken, Cig., Jan.; z. sodbo, Cig.; z. postavo, dem Gesetze genug thun, Cig.; — 3) = izvršiti, beenden, Levst. (Zb. sp.) i. dr.
  25. zvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-, Jan. (H.).
  26. zvršljìv, -íva, adj. vollziehbar, Jan. (H.); — pogl. zvršen.
  27. zvrtẹ́ti se, -í se, vb. pf. v glavi se mi je zvrtelo, ich bekam den Schwindel, jvzhŠt.; (zvrtiti se, Z.).
  28. zvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufsprudeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
  29. zvȓžki, m. pl. das zusammengeschossene Geld, C.
  30. zžrẹ́bən, -bna, adj. mit dem Füllen: zžrebna kobila, die trächtige Stute, oder eine Stute, die geworfen hat, Danj.- C., Mik.
  31. žȃbar, -rja, m. der Froschfänger, Z.
  32. žabáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Froschfang abgeben, V.-Cig.
  33. žȃbər, -bra, m. das Leinkraut (linaria vulgaris), Tuš. (R.); tudi: pl. žabri, Cig., Medv. (Rok.).
  34. žabodèr, -dę́ra, m. 1) der Fröschevertilger: štorklja je žaboder, Glas.; — 2) = bobnarica, die Rohrdommel, C.
  35. žabodùrh, -dúrha, m. der Froschspießer, der Froschangler (tudi psovka), SlGor.- C.
  36. žabogrìz, -gríza, m. neka rastlina, Levst. (Zb. sp.).
  37. žabokrẹ́čina, f. = okrak, der Froschlaich, Dol.- Mik.
  38. žabráti, -ȃm, vb. impf. herplappern: ž. psalme, Trub.; pogl. žebrati.
  39. žabȗra, f. ein abscheulicher, garstiger Frosch, Mur., Cig., Jan., C.
  40. žafrȃn, m. der Safran; pravi ž., echter Safran (crocus sativus), Tuš. (B.); — divji ž., der Florsafran, der Saflor (carthamus tinctorius), Cig.
  41. žafrȃnar, -rja, m. der Safranhändler, Cig., Zora.
  42. žafrȃnast, adj. safranfarben, Jan.
  43. žafrániti, -ȃnim, vb. impf. mit Safran würzen, Cig.
  44. žafrȃnov, adj. Safran-.
  45. žafrȃnovəc, -vca, m. 1) der Safranapfel, Cig.; — 2) der Safransaft, Let.
  46. žȃgar, -rja, m. 1) der Säger; — der Dielensäger, der Brettschneider, Cig.; der Sägemüller, Jan.; — 2) der Sägehändler, C.; — 3) der Sägehai (squalus pristis), Erj. (Ž.).
  47. žȃgarica, f. 1) die Sägerin, Cig.; — 2) der Sägefisch, Jan.
  48. žágrad, m. die Sacristei; (žagred, Mik.; na vzhodu tudi: žagreb, Mik.).
  49. žágradar, -rja, m. = žagradnik, Cig.
  50. žágradnik, m. der Sacristan, Mur., Cig.
  51. žalár, -rja, m. = želar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  52. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
  53. žaloígra, f. das Trauerspiel, die Tragödie, nk.
  54. 1. žámar, -rja, m. 1) der Säumer: Kranjci so vsi kramarji, Ziljani pa vsi žamarji, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) ein Scheltwort für Kinder, C., Mariborska ok.- Kres.
  55. 2. žámar, -rja, m. = tesar, KrGora.
  56. žámetar, -rja, m. der Sammtweber, Cig.
  57. žámetarstvọ, n. die Sammtweberei, Cig.
  58. žamǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. säuseln, Jan.; le še hlastni pošepeti so žamorili, Jurč.; — prim. hs. žamor, das Gelispel.
  59. žandȃr, -rja, m. = žandarm.
  60. žandȃrm, m. der Gendarm.
  61. žandarmerı̑ja, f. žandarstvo, die Gendarmerie.
  62. žandȃrstvọ, n. die Gendarmerie, Levst. (Nauk).
  63. žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.- Mik., ogr.- Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.- C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — ( fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
  64. žȃr, žára, adj. glutroth, Cig.; — žara osipa, der Nesselausschlag, Jan. (H.).
  65. 1. žára, f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.- Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
  66. 2. žára, f. die Vase, die Urne, Jan., Ist.- C., Rut. (Zg. Tolm.); — prim. it. giara, Urne, Štrek. (Arch.).
  67. žárast, adj. urnenförmig, Cig.
  68. žarbrȃnje, n. das Getümmel: ž. in blažnjenje ljudi, Krelj.
  69. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).
  70. žárčən, -čna, adj. ranzig, Z.
  71. žarčẹ́ti, -ím, vb. impf. = žareti 2), ranzig sein, Jan.
  72. žarčína, f. = žarkost, Jan.
  73. žarečína, f. die Glut, Jan., ogr.- C., Mik.
  74. žárək, -rka, m. der Lichtstrahl, der Strahl; solnčni žarki, die Sonnenstrahlen.
  75. žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.- Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.- C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.- Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
  76. žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
  77. žarẹ̑nje, n. 1) das Glühen, Mur.; — die Strahlung, Jan.; — 2) = žerenje, das Ranzigsein, das Räßen, Mur.
  78. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
  79. žárica, f. dem. 2. žara; die Vase, Jan.; die Urne, Ist.- Cig., Jan.
  80. žarı̑n, m. der ausgebrannte, glühende Docht in der Lichtflamme, die Lichtschnuppe, Fr.- C.; — der glühende Abfall beim Kienspan, Fr.- C.
  81. žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.- Valj. (Rad).
  82. žarı̑nje, n. coll. 1) glühende Lichtschnuppen, C.; — 2) die Glühasche, ogr.- C.
  83. žaríšče, n. der Brennpunkt, Sen. (Fiz.).
  84. žaríščən, -ščna, adj. zum Brennpunkt gehörig: žariščna dalja, die Brennweite, Žnid.
  85. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
  86. žárja, f. die Glut, ogr.- C.; der Schein am Himmel ( z. B. von einem Brande), C.
  87. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
  88. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
  89. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
  90. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
  91. žarjénje, n. die Ausstrahlung, die Strahlung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  92. žarkóba, f. = žarkost, Jan.
  93. žarkoglę́dən, -dna, adj. mit feurigen Augen, C.
  94. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
  95. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
  96. žárkost, f. 1) die Glutröthe, Cig.; ( hs.); — 2) die scharfe Herbe, ein ranziger Geschmack, Cig., Jan.
  97. žarkóta, f. = žarkost 2), Jan.
  98. žárkov, adj. ranzig, Jan.; ( nam. žarkav?).
  99. žarljìv, -íva, adj. ausstrahlend, Jan. (H.).
  100. žarljívost, f. das Strahlungsvermögen, Jan. (H.).

   45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA