Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (45.697-45.796)

  1. zvȓhnji, adj. darüber, oberhalb befindlich, C.; zvrhnja obleka, suknja, das Obergewand, der Überrock, Jan., nk.
  2. zvȓhoma, adv. gehäuft, gegupft; z. mi namerite! Mur.; z. napolniti vaganico, jvzhŠt.
  3. zvrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. ordnungslos zusammenlegen, Cig.; zusammenhudeln, zusammenstoppeln: niso hoteli samo za nekaj časa kako kaj z., Levst. (Močv.); kar se v prenaglici zvrhovati, rado slabo ostaje, Levst. (Zb. sp.).
  4. zvȓhu, adv., praep. c. gen. = zvrhka, ogr.- C.
  5. zvr̀k, zvŕka, m. die Kegelschnecke (conus), Erj. (Z.).
  6. zvŕkati, -vȓkam, vb. pf. zusammendrehen, zusammenrollen, Z.
  7. zvŕniti, -nem, vb. pf., pogl. izvrniti.
  8. zvȓst, -ı̑, f. die Gattung, C., nk.
  9. zvŕsta, f. die Abart, Erj. (Z.).
  10. zvrstílọ, n. die Anreihung, C.
  11. zvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Location, Jan.
  12. zvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe bringen, reihen; naj se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika, Levst. (Nauk); — z. se, sich reihen; dolgo je trpelo, da smo se zvrstili (v procesiji), jvzhŠt.
  13. zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.
  14. zvršávati, -am, vb. impf. = zvrševati; vollenden, vervollkommnen, ogr.- C.
  15. zvȓšba, f. der Vollzug, die Ausführung, Cig., Jan., DZ.
  16. zvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zvrstiti, nk.; (-stovati) Mur., Cig., Jan.
  17. zvrščevȃvəc, -vca, m. der Ordner (einer Reihe), (-stovavec) Cig.
  18. zvŕšən, -šna, adj. vollstreckbar, DZ.
  19. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
  20. zvršę́tək, -tka, m. die Vollendung, der Schluss, das Ende, Cig., Jan., Cig. (T.); z. dneva, der Ablauf des Tages, DZ.; z. računa, der Rechnungsabschluss, Levst. (Pril.); videč začetek, veroval je tudi v zvršetek, Jurč.
  21. zvrševȃnje, n. die Vollstreckung, Cig.
  22. zvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvršiti; vollziehen, vollstrecken, Cig.; z. ukrepe, Levst. (Nauk); z. prevzeta dela, seinen Aufgaben gerecht werden, Levst. (Nauk); — prim. izvrševati.
  23. zvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, Cig.; z. zadnje volje, DZ.
  24. zvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig.
  25. zvršíłən, -łna, adj. Vollzugs-: zvršı̑łna določila, die Vollzugsbestimmungen, DZ.; executiv, Cig. (T.).
  26. zvršílọ, n. der Vollzug, Cig. (T.), DZ.; z. sodbe, kazni, DZ.; z. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  27. zvršı̑təv, -tve, f. der Vollzug, Jan. (H.).
  28. zvršíti, -ím, vb. pf. 1) aufhäufen, Cig., C.; — 2) verrichten, vollenden, Cig., Jan., M., ogr.- C.; z. pridigo, Kast.; — vollziehen, vollstrecken, Cig., Jan.; z. sodbo, Cig.; z. postavo, dem Gesetze genug thun, Cig.; — 3) = izvršiti, beenden, Levst. (Zb. sp.) i. dr.
  29. zvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-, Jan. (H.).
  30. zvršljìv, -íva, adj. vollziehbar, Jan. (H.); — pogl. zvršen.
  31. zvrtẹ́ti se, -í se, vb. pf. v glavi se mi je zvrtelo, ich bekam den Schwindel, jvzhŠt.; (zvrtiti se, Z.).
  32. zvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufsprudeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
  33. zvȓžki, m. pl. das zusammengeschossene Geld, C.
  34. zžrẹ́bən, -bna, adj. mit dem Füllen: zžrebna kobila, die trächtige Stute, oder eine Stute, die geworfen hat, Danj.- C., Mik.
  35. žȃbar, -rja, m. der Froschfänger, Z.
  36. žabáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Froschfang abgeben, V.-Cig.
  37. žȃbər, -bra, m. das Leinkraut (linaria vulgaris), Tuš. (R.); tudi: pl. žabri, Cig., Medv. (Rok.).
  38. žabodèr, -dę́ra, m. 1) der Fröschevertilger: štorklja je žaboder, Glas.; — 2) = bobnarica, die Rohrdommel, C.
  39. žabodùrh, -dúrha, m. der Froschspießer, der Froschangler (tudi psovka), SlGor.- C.
  40. žabogrìz, -gríza, m. neka rastlina, Levst. (Zb. sp.).
  41. žabokrẹ́čina, f. = okrak, der Froschlaich, Dol.- Mik.
  42. žabráti, -ȃm, vb. impf. herplappern: ž. psalme, Trub.; pogl. žebrati.
  43. žabȗra, f. ein abscheulicher, garstiger Frosch, Mur., Cig., Jan., C.
  44. žafrȃn, m. der Safran; pravi ž., echter Safran (crocus sativus), Tuš. (B.); — divji ž., der Florsafran, der Saflor (carthamus tinctorius), Cig.
  45. žafrȃnar, -rja, m. der Safranhändler, Cig., Zora.
  46. žafrȃnast, adj. safranfarben, Jan.
  47. žafrániti, -ȃnim, vb. impf. mit Safran würzen, Cig.
  48. žafrȃnov, adj. Safran-.
  49. žafrȃnovəc, -vca, m. 1) der Safranapfel, Cig.; — 2) der Safransaft, Let.
  50. žȃgar, -rja, m. 1) der Säger; — der Dielensäger, der Brettschneider, Cig.; der Sägemüller, Jan.; — 2) der Sägehändler, C.; — 3) der Sägehai (squalus pristis), Erj. (Ž.).
  51. žȃgarica, f. 1) die Sägerin, Cig.; — 2) der Sägefisch, Jan.
  52. žágrad, m. die Sacristei; (žagred, Mik.; na vzhodu tudi: žagreb, Mik.).
  53. žágradar, -rja, m. = žagradnik, Cig.
  54. žágradnik, m. der Sacristan, Mur., Cig.
  55. žalár, -rja, m. = želar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  56. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
  57. žaloígra, f. das Trauerspiel, die Tragödie, nk.
  58. 1. žámar, -rja, m. 1) der Säumer: Kranjci so vsi kramarji, Ziljani pa vsi žamarji, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) ein Scheltwort für Kinder, C., Mariborska ok.- Kres.
  59. 2. žámar, -rja, m. = tesar, KrGora.
  60. žámetar, -rja, m. der Sammtweber, Cig.
  61. žámetarstvọ, n. die Sammtweberei, Cig.
  62. žamǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. säuseln, Jan.; le še hlastni pošepeti so žamorili, Jurč.; — prim. hs. žamor, das Gelispel.
  63. žandȃr, -rja, m. = žandarm.
  64. žandȃrm, m. der Gendarm.
  65. žandarmerı̑ja, f. žandarstvo, die Gendarmerie.
  66. žandȃrstvọ, n. die Gendarmerie, Levst. (Nauk).
  67. žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.- Mik., ogr.- Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.- C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — ( fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
  68. žȃr, žára, adj. glutroth, Cig.; — žara osipa, der Nesselausschlag, Jan. (H.).
  69. 1. žára, f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.- Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
  70. 2. žára, f. die Vase, die Urne, Jan., Ist.- C., Rut. (Zg. Tolm.); — prim. it. giara, Urne, Štrek. (Arch.).
  71. žárast, adj. urnenförmig, Cig.
  72. žarbrȃnje, n. das Getümmel: ž. in blažnjenje ljudi, Krelj.
  73. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).
  74. žárčən, -čna, adj. ranzig, Z.
  75. žarčẹ́ti, -ím, vb. impf. = žareti 2), ranzig sein, Jan.
  76. žarčína, f. = žarkost, Jan.
  77. žarečína, f. die Glut, Jan., ogr.- C., Mik.
  78. žárək, -rka, m. der Lichtstrahl, der Strahl; solnčni žarki, die Sonnenstrahlen.
  79. žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.- Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.- C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.- Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
  80. žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
  81. žarẹ̑nje, n. 1) das Glühen, Mur.; — die Strahlung, Jan.; — 2) = žerenje, das Ranzigsein, das Räßen, Mur.
  82. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
  83. žárica, f. dem. 2. žara; die Vase, Jan.; die Urne, Ist.- Cig., Jan.
  84. žarı̑n, m. der ausgebrannte, glühende Docht in der Lichtflamme, die Lichtschnuppe, Fr.- C.; — der glühende Abfall beim Kienspan, Fr.- C.
  85. žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.- Valj. (Rad).
  86. žarı̑nje, n. coll. 1) glühende Lichtschnuppen, C.; — 2) die Glühasche, ogr.- C.
  87. žaríšče, n. der Brennpunkt, Sen. (Fiz.).
  88. žaríščən, -ščna, adj. zum Brennpunkt gehörig: žariščna dalja, die Brennweite, Žnid.
  89. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
  90. žárja, f. die Glut, ogr.- C.; der Schein am Himmel ( z. B. von einem Brande), C.
  91. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
  92. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
  93. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
  94. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
  95. žarjénje, n. die Ausstrahlung, die Strahlung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  96. žarkóba, f. = žarkost, Jan.
  97. žarkoglę́dən, -dna, adj. mit feurigen Augen, C.
  98. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
  99. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
  100. žárkost, f. 1) die Glutröthe, Cig.; ( hs.); — 2) die scharfe Herbe, ein ranziger Geschmack, Cig., Jan.

   45.197 45.297 45.397 45.497 45.597 45.697 45.797 45.897 45.997 46.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA