r (45.597-45.696)

45597. 1. zropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. herabpoltern: z. s česa, Cig.
45598. 2. zropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. aufpoltern, polternd sich erheben; zu poltern anfangen; — ( nam. vzr-).
45599. 1. zrožljáti, -ȃm, vb. pf. klirrend sich herablassen: z. s konja, Cig.; Zrožljal je s konja mož visok, Preš.
45600. 2. zrožljáti, -ȃm, vb. pf. erklirren; — ( nam. vz-).
45601. zrušávati, -am, vb. impf. ad zrušiti, ogr.- Valj. (Rad).
45602. zrȗšenost, f. die Zerstörung (als Zustand), ogr.- C.
45603. zrúšiti, -rȗšim, vb. pf. zusammenwerfen, zerstören, ogr.- C., nk.; — z. se, zusammenbrechen, zerfallen, Cig., nk.
45604. zrúšniti se, -rȗšnem se, vb. pf. zusammenstürzen, C., Burg. (Rok.).
45605. zrúžiti, -rȗžim, vb. pf. bewegen, z. se, sich bewegen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzr-).
45606. zrvȃnkati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, C.
45607. zrzráti, -ȃm, vb. impf. vor Kälte zitternd den Athem durch die Zähne streichen lassen, M.; — zittern, Ravn.- Cig.
45608. zȗra, f., pogl. 2. zora, M.
45609. zvȃr, m. die Schweißung, Cig. (T.).
45610. zvȃra, f. 1) eig. gekochte Milch, C.; übhpt. die Milch, Mur., C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.- Valj. (Rad); — 2) geronnene Milch, Bolc- Erj. (Torb.); — = zmleziva, Tržič ( Gor.); — das Käsewasser, Rez.- C.; ostanki po kisli skuti, Tolm.
45611. zvȃrək, -rka, m. z. v plavžih, das Leg, Cig. (T.).
45612. zvárən, -rna, adj. schweißbar, Cig. (T.).
45613. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
45614. zvárjati, -am, vb. impf. ad zvariti; schweißen, Cig. (T.).
45615. zvȃrka, f. die Schweißfuge, die Schweißnaht, Cig. (T.); — rus.
45616. zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
45617. zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
45618. zvečę̑ra, adv. = zvečer, C., Guts. (Res.); (zvéčera), Rez.- Baud.
45619. zvečę̑rən, -rna, adj. abendlich, Abend-; zvečerne molitve, Cig.
45620. zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
45621. zvečę̑ršnji, adj. Abends-: zvečeršnja molitev, Gor.
45622. zvelı̑čar, -rja, m. der Seligmacher, der Heiland; — ( nam. vzv-).
45623. zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
45624. zveráčina, f. = zverjačina, Npes.-K.
45625. zverȃd, f. = zverjad, Cig., Jan., M.
45626. zvę̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se, = zvirati se, den Körper unanständig strecken, Jan., C., M., Gor.
45627. zvę̑rca, f. dem. zver; ein wildes Thierchen.
45628. zverína, f. 1) ein wildes Thier; das Raubthier; das Unthier, Cig., Jan.; — tudi coll. wilde Thiere, das Raubwild; das Wild, Jarn., Mur.; zverine ne streljati, das Wild hegen, Cig.; — 2) das Wildbret, Dict.
45629. zverı̑nar, -rja, m. der Thiergärtner, Cig.; — der Menageriehälter, Nov.- C.
45630. zverı̑nəc, -nca, m. der Thiergarten, Jan.; — die Menagerie, Jan.; — pogl. zverinjak.
45631. zverínica, f. dem. zverina.
45632. zverinják, m. der Thiergarten, Mur., Cig., Jan., C.; — ein Behältnis für wilde Thiere, Cig.
45633. zverı̑nski, adj. wilden Thieren eigen, sie betreffend; z. tat, der Raubschütze, Cig.; — nach Art der wilden Thiere, wild, grausam; po zverinsko.
45634. zverı̑nščica, f. neka jako svetla zvezda, Glas.
45635. zverı̑žək, -žka, m. etwas Verunstaltetes, Zora.
45636. zverı̑ženəc, -nca, m. der Krüppel, V.-Cig.
45637. zverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) zusammenketten, verketten, Mur., Cig., Rib.- M.; — 2) verkrümmen; zverižen, verkrümmt, verkrüppelt, contract, V.-Cig., C.; ima noge zverižene, C.; — schlecht machen, verpfuschen, Z., Notr.; to je vse zveriženo, Z.; — (einen Aufsatz) zusammenschmieren, Cig. (T.).
45638. zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
45639. zverjȃd, f. coll. wilde Thiere, das Wild, ogr.- M.; das Raubwild, Cig., Jan.
45640. zverják, m. ein wildes Thier männlichen Geschlechtes, M., C., Lašče- Levst. (Rok.).
45641. zverjáščina, f. = zverjačina: zverjaščino lovim, Boh.
45642. zverjáški, adj. nach Art der wilden Thiere, Jarn.- M.; — grausam, Cig.
45643. zverjè, n. coll. wilde Thiere, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
45644. zvę̑rnik, m. der Thierkreis (zodiacus), Cig. (T.).
45645. zvernják, m. = zverinjak, Mur., C.
45646. zveročȃstje, n. der Thierdienst, Cig. (T.).
45647. zverokrȃdba, f. der Wilddiebstahl, Cig., Nov.- C.
45648. zverokrȃdəc, -dca, m. der Wilddieb, Jan.
45649. zverokrȃdnik, m. = zverokradec, Cig.
45650. zverokrȃdstvọ, n. die Wilddieberei, Jan.
45651. zverokròg, -krǫ́ga, m. der Thierkreis, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
45652. zverǫ̑vščəc, -ščəca, m. der Speik (valeriana celtica), SlGor.- C.
45653. zverǫ̑vščnik, m. = zverovščec, C.; — tudi: die Haselwurz (asarum), C.
45654. zvę̑rski, adj. den wilden Thieren eigen, sie betreffend; — wild.
45655. zverúžiti, -ȗžim, vb. pf. = zverižiti, C., Let.
45656. zvẹzdár, -rja, m. 1) der Sterngucker, der Astrolog, Alas., Cig., Jan., Dalm.; — = zvezdoslovec, der Astronom, Mur., Cig. (T.); — 2) zvezdarji, die Strahlenthiere (radiata), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
45657. zvẹzdárna, f. = zvezdarnica, Guts., Jan., M.
45658. zvẹzdárnica, f. die Sternwarte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
45659. zvẹzdárski, adj. astronomisch, Cig. (T.); z. daljnogled, Žnid.
45660. zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
45661. zvẹzdorı̑łəc, -łca, m. der Sternmaulwurf (condylura), Erj. (Z.).
45662. zvẹzdovę̑rəc, -rca, m. der Astrolog, Cig. (T.); ( stsl.).
45663. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
45664. 2. zvihráti, -ȃm, vb. pf. sich stürmend erheben, aufstürmen, Cig., Jan.; — aufschießen (von Pflanzen), Cig.; — ( nam. vzv-).
45665. 1. zvı̑rati, -am, vb. impf. ad zvreti; siedend aufwallen, sieden; Korenjiče je zviralo, Npes.-Vraz; — ( nam. vzv-).
45666. 2. zvı̑rati, -am, vb. impf. (die Schuld auf andere) wälzen: on vse na-me zvira, Krka, Lašče, Ig- Erj. (Torb.), BlKr.
45667. zvı̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se; sich unanständig strecken, Cig., Jan., C., BlKr.; — prim. izvirati se.
45668. zvı̑tkarica, f. die Skarnitzel- oder Dütelblume (Richardtia aethiopica), Tuš. (R.).
45669. zvitorèp, -rę́pa, adj. = zvit, schlau, durchtrieben, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
45670. zvitorę̑pəc, -pca, m. 1) = zvitorep, zvit človek, der Schlaukopf, Jan., Levst. (Zb. sp.); — 2) rjavi z., der braune Rollschwanz- oder Winselaffe (cebus Apella), Erj. (Ž.).
45671. zvitorę̑pka, f. 1) die Listige, Jan. (H.); — 2) = zvitorepec 2), Cig., Jan., C.
45672. zvitoròg, -rǫ́ga, adj. krummhörnig, Jan.
45673. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
45674. zvonár, -rja, m. der Glockengießer.
45675. zvonárnica, f. die Glockengießerei (Werkstätte), Cig., Jan., nk.
45676. zvončár, -rja, m. der mit einer Glocke versehene Ochs einer Herde, Lašče- Levst. (Rok.); der Leithammel, Jan., GBrda.
45677. zvončaríca, f. die mit einer Glocke versehene Kuh einer Herde, Lašče- Levst. (Rok.); ovca, ki zvonec nosi, Lašče- Erj. (Torb.).
45678. zvonikár, -rja, m. der Glöckner, der Küster, der Thürmer, Cig., Jan.
45679. zvonikaríca, f. die Glöcknerin, die Küsterin, Cig.
45680. zvonomèr, -mę́ra, m. das Glockenmaß, Cig.
45681. zvráčati, -am, vb. impf. ad zvrniti, pogl. izvračati.
45682. zvrȃpati se, -am se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.
45683. zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
45684. zvratíšče, n. = zvratnik, BlKr.
45685. zvratníca, f. die Pflugwende, die Querfurche am Ende des Ackers, Z.; = pl. zvratnice, Štrek., Notr.; — der Ackerrain der Quere nach, Cig.
45686. zvrȃtnik, m. = zvratnica, M., Dol., BlKr.
45687. zvratnják, m. die Pflugwende, das Angewende, jvzhŠt.
45688. zvŕči, -vȓžem, vb. pf. = zvreči, C.
45689. zvŕčiti, -vȓčim, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, C., Z.; — sfrčiti.
45690. zvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. zusammenwerfen; — zusammenschießen, Cig., Jan.; denar z., C.
45691. zvrẹ́ti, zvrèm, vb. pf. aufsieden, sieden, Guts., Cig.; — ( nam. vzv-).
45692. zvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verdrehen: oči proti nebu zvrte, Zv.; z. se, sich verdrehen: zvrl se je voz, t. j. zadnji del se je nagnil na stran, Gor.; sich verkrümmen: žrebelj se je zvrl, Jurč.; — prim. svreti se.
45693. zvr̀g, zvŕga, m. der Knorren, M., Valj. (Rad); — pogl. svrg.
45694. zvȓh, praep. c. gen. oberhalb, über, Mur., C.; z. zvezd, über den Sternen, Mur.; z. zemlje, über der Erde, C.; pismo zvrh pisma je hodilo (Brief auf Brief), Svet. (Rok.); — ( nam. vzv-?).
45695. zvŕhati, -vȓham, vb. pf. häufen: z. mero, Slom., C.; dati komu zvrhano skledo moke, eine gehäufte (gegupfte) Schüssel voll Mehl, Gor., jvzhŠt.
45696. zvȓhka, I. adv. darüber, oberhalb, ogr.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zvrh, vrhu, C.

   45.097 45.197 45.297 45.397 45.497 45.597 45.697 45.797 45.897 45.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani