r (45.097-45.196)

45097. zelenorı̑łčkar, -rja, m. der braune Grünrüssler (phylbobius oblongus), Nov.
45098. zelenorumèn, -éna, adj. grüngelb, Cig.
45099. zę́liščar, -rja, m. der Kräutersammler, Vod. (Izb. sp.); der Kräuterhändler, Cig., Jan., Zv.
45100. zę́liščarica, f. das Kräuterweib, Cig.
45101. zę̑ljar, -rja, m. der Sauerkraut erzeugt u. verkauft, der Krauthändler, Ljub.
45102. zemljár, -rja, m. der Ganzhübler, Svet. (Rok.).
45103. zemljarína, f. die Grundsteuer, h. t.- Cig. (T.), Levst. (Nauk).
45104. zemljemèr, -mę́ra, m. = zemljemerec 1), Mur., Cig., Jan., C.
45105. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
45106. zemljemę̑rje, n. die Erdmesskunst, Cig., Jan.
45107. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
45108. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
45109. zemljeròv, -róva, m. der Schanzengräber, Vrt.; der Sappeur, Levst. (Zb. sp.).
45110. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
45111. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
45112. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
45113. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
45114. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
45115. zəvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. = 1. zavreti, aufsieden, (iz: vzevreti), Cv.
45116. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
45117. zgȃrjavica, f. = zgaravica, C.
45118. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
45119. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
45120. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
45121. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
45122. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
45123. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
45124. zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.- C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
45125. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
45126. zgorẹlína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.).
45127. zgorẹ̑nje, n. die Verbrennung, Cig. (T.).
45128. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
45129. zgorljìv, -íva, adj. verbrennlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
45130. zgorljívost, f. die Verbrennlichkeit, Cig. (T.).
45131. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
45132. zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
45133. zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
45134. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.
45135. zgọ̑rnjik, m. = zgornjak, Mur.
45136. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
45137. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
45138. zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.- Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
45139. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
45140. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
45141. zgovorljívost, f. die Redseligkeit, Cig.
45142. zgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, die Redseligkeit; — die Beredsamkeit, die Wohlredenheit, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
45143. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
45144. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
45145. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
45146. zgrábljati, -am, vb. impf. ad 1., 2. zgrabiti.
45147. zgrabljávati, -am, vb. impf. zusammenrechen, Levst. (Cest.).
45148. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
45149. zgrabljìv, -íva, adj. 1) räuberisch, Mur., Cig.; zgrabljivi volkovi, reißende Wölfe, Mur., Jap. (Sv. p.), ogr.- Valj. (Rad); zgrabljiva zverina, das Raubthier, Levst. (Nauk); — 2) packend ( stil.), Cig. (T.).
45150. zgrabljı̑vəc, -vca, m. der Räuber, ogr.- M., Let.
45151. zgrabljívost, f. die Raubgier, Cig.
45152. zgrabnína, f. der Ergreiferlohn, Cig.
45153. zgrȃda, f. das Gebäude, das Bauwerk, DZ., Zora, LjZv.; — hs.
45154. zgradarína, f. die Gebäudesteuer, Levst. (Nauk).
45155. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
45156. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
45157. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
45158. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
45159. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
45160. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
45161. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
45162. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
45163. zgrbanína, f. = zgrbančenina, C.
45164. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
45165. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
45166. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
45167. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
45168. zgrbljenína, f. die Schrunde, Cig.
45169. zgrbljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrbiti, Dict.
45170. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
45171. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
45172. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
45173. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
45174. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
45175. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
45176. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
45177. zgrebenẹ́ti, -ím, vb. pf. runzelig werden: repa, redkev zgrebeni, jvzhŠt.
45178. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
45179. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
45180. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
45181. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
45182. zgrenẹ́ti, -ím, vb. pf. verherben, erherben, Cig.
45183. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
45184. zgrenobíti, -ím, vb. pf. = zgreniti, V.-Cig.
45185. zgrẹ́šati, -am, vb. impf. ad zgrešiti, Cig.
45186. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
45187. zgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrešiti, Jan.
45188. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
45189. zgrẹšljìv, -íva, adj. fehlbar, Cig.
45190. zgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = segreti, erwärmen, erhitzen.
45191. zgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zgreti, Z.
45192. zgrę́zniti se, -grę̑znem se, vb. pf. zusammensinken, Cig.
45193. zgrgráti, -ȃm, vb. pf. aufgurgeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
45194. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
45195. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
45196. zgríviti se, -im se, vb. pf. beißend, scharf vom Geschmack, sauer werden, C.

   44.597 44.697 44.797 44.897 44.997 45.097 45.197 45.297 45.397 45.497  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani