r (45.001-45.100)

45001. zdrdráti, -ȃm, vb. pf. rollend dahingleiten: voz zdrdra po cesti; — ( nam. vzd-).
45002. zdrę̑bšati, -am, vb. pf. = zdremšati, jvzhŠt.
45003. zdrẹ̀ł, zdrẹ́la, adj., M., Jsvkr., pogl. zrel.
45004. zdrę̑mšati, -am, vb. pf. mit einem Prügel stoßend zerquetschen: grozdje z., Dol.
45005. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
45006. 2. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. wegreißen, abzerren, Cig.
45007. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
45008. zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
45009. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
45010. zdrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, Cig., Zora; — ( nam. vzd-).
45011. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
45012. 2. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegstreifen, wegreiben, Cig.
45013. 3. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zusammenschnüren, Cig.; vrv se je zdrgnila (hat sich verschlungen), Cig.; konjiča za zdrgnjeno uzdo voditi, Bes.
45014. zdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. vor Schrecken zusammenfahren, Cig., C.; Peter se od groze zdrgne, Ravn.
45015. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
45016. zdrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erzittern, erbeben, Cig.
45017. zdríčati, -ím, vb. pf. = zdrčati, Jan. (H.).
45018. zdrìz, -dríza, m. die Gallerte, Cig. (T.), DZ.
45019. zdrízast, adj. gallertartig, C.
45020. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
45021. zdrı̑znica, f. zdriznice, die Zitterthierchen (vibrionidae), Erj. (Ž.).
45022. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
45023. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.
45024. zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
45025. zdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. dahingleiten, dahinrutschen, ausrutschen; z. po polzkem potu; — entgleiten: beseda ji zdrkne z jezika, Glas.
45026. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
45027. zdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. aufrütteln, Jan.
45028. zdròb, -drǫ́ba, m. 1) der Grieß, die Grütze: ajdov z., Cig., M.; — 2) pl. zdrobi, das Heugebrösel, M.
45029. zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
45030. zdrobížiti, -ı̑žim, vb. pf. = zdrobiti, C.
45031. zdrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. gering werden, Cig.
45032. zdrobtíniti, -ı̑nim, vb. pf. verkrümeln, zerbröseln, Cig.
45033. zdrǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig. (T.), C., Vrtov. (Km. k.).
45034. zdrǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
45035. zdrozganína, f. der Pantsch, Cig.
45036. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
45037. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
45038. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
45039. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
45040. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
45041. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
45042. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
45043. zdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. quetschend zerdrücken, M., Z.
45044. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
45045. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
45046. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
45047. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
45048. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
45049. zdrȗžək, -žka, m. die Vereinigung, C.; — die Versammlung, V.-Cig., C.
45050. zdrúžən, -žna, adj. eig. was sich vereinigen lässt: združno z glavnim podjetjem, vereint mit der Hauptunternehmung, DZ.
45051. zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
45052. zdrúženje, n. die Vereinigung.
45053. zdrȗženka, f. die Zusammenrückung ( gramm.), Let.
45054. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
45055. združevalíšče, n. der Vereinigungspunkt, Žnid.
45056. združevȃnje, n. das Vereinigen; z. pomisli, die Ideenassociation (das Aneinanderreihen derselben), Cig. (T.).
45057. združeváti, -ȗjem, vb. impf. ad združiti.
45058. združíłən, -łna, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
45059. združı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, Jan.
45060. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
45061. združljìv, -íva, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
45062. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
45063. zdrȗžnica, f. die Innung, Cig., Jan.
45064. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
45065. zdrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Cig.
45066. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
45067. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
45068. zdŕzən, -zna, adj. = drzen, tollkühn, vermessen, Jan.; zdrzno vprašati, Jsvkr.; tapfer, ogr.- C.
45069. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
45070. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
45071. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).
45072. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
45073. zdržávanje, n. 1) = zdrževanje; — 2) die Befolgung, ogr.- Valj. (Rad).
45074. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
45075. zdȓžema, adv. zusammenhängend, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk., Dol.; z. tekoč kos ceste, eine zusammenhängende Strecke, Levst. (Cest.); hiše stoje z. v vasi, Glas.; z. napajati, continuierlich bewässern, Levst. (Močv.); z. v šolo hoditi, regelmäßig die Schule besuchen, Levst. (Nauk); tujci so z. hodili k njim, Cv.
45076. 1. zdŕžən, -žna, adj. stetig, Cig. (T.); — nachhaltig, Jan. (H.).
45077. 2. zdŕžən, -žna, adj. enthaltsam, zurückhaltend, mäßig, Cig., Jan., M.; — ( nam. vzd-).
45078. zdrževȃnje, n. die Aufrechterhaltung; die Erhaltung, die Verpflegung.
45079. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
45080. zdrževȃvəc, -vca, m. der Erhalter, der Versorger, Cig.
45081. zdrževȃvka, f. die Erhalterin, die Versorgerin, Cig.
45082. zdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
45083. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
45084. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
45085. zę́bər, -bra, m. neka trava, C., Notr.; — prim. zebrat.
45086. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
45087. 2. zēbra, f. das Zebra (equus zebra), Erj. (Z.).
45088. zę́brat, m. der Hohlzahn (galeopsis tetrahit), Poh.- Erj. (Torb.).
45089. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
45090. zę́brot, m. = zebrat, C.
45091. zelár, -rja, m. der Inwohner, Habd.- Mik.; — prim. želar.
45092. zelenı̑nar, -rja, m. der Grünhändler, Cig.
45093. zelenjȃvar, -rja, m. der Grünhändler, Cig.
45094. zelenobrȃdəc, -dca, m. der Grünbart, Cig.
45095. zelenobrádən, -dna, adj. grünbärtig, Cig.
45096. zelenoprǫ́gast, adj. grüngestreift, Jan. (H.).
45097. zelenorı̑łčkar, -rja, m. der braune Grünrüssler (phylbobius oblongus), Nov.
45098. zelenorumèn, -éna, adj. grüngelb, Cig.
45099. zę́liščar, -rja, m. der Kräutersammler, Vod. (Izb. sp.); der Kräuterhändler, Cig., Jan., Zv.
45100. zę́liščarica, f. das Kräuterweib, Cig.

   44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani