r (44.501-44.600)

44501. zarumenẹ́lost, f. die Gelbreife, Cig.
44502. zarumenẹ́ti, -ím, vb. pf. eine gelbe Farbe annehmen, Cig., Šol.
44503. zarumeníti, -ím, vb. pf. eig. gelb machen: bräunen, einbrennen ( z. B. im Fett): moko z., Cig.
44504. zarúpiti se, -rȗpim se, vb. pf. 1) zarupljen = zaripljen, C.; prim. zaripiti se; — 2) herb werden, Z.; zarupljen, herb, widerwärtig: zarupljena jed, C.
44505. zarupljìv, -íva, adj. = zarupljen: zarupljiva jed, Z.; — prim. zarupiti se 2).
44506. zarusẹ́ti, -ím, vb. pf. roth werden, Z.
44507. zarúsiti, -im, vb. pf. röthen: zarušeni ustni, Bes.- C.
44508. zarženíti se, -ím se, vb. pf. pšenica se zarženi, če rž vmes vzraste, Blc.-C.
44509. zaržíti se, -ím se, vb. pf. = zarženiti se, Z.
44510. zasebnoprávən, -vna, adj. privatrechtlich, DZ., Nov.
44511. zasedláriti, -ȃrim, vb. pf. mit dem Sattlerhandwerk verlieren, Cig.
44512. zasídrati, -sı̑dram, vb. pf. = zasidriti, Zora.
44513. zasídriti, -sı̑drim, vb. pf. verankern, Cig.
44514. zásihkrat, adv. jetzt, C.
44515. zasíriti, -sı̑rim, vb. pf. anlaben, Levst. (M.); — z. se, zu Käse werden: mleko se zasiri, Nov.; zasirjeno mleko, Erj. (Torb.); tudi: kri se je zasirila (ist geronnen), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); ( pogl. səsiriti se).
44516. zaskrbẹ́ti, -ím, vb. pf. Sorgen zu machen anfangen: zaskrbelo me je; ali vas ni nič zaskrbelo? Cv.
44517. zasladkáriti, -ȃrim, vb. pf. vernaschen, Cig.
44518. zasmoláriti, -ȃrim, vb. pf. mit Pechhandel verlieren, Cig.
44519. zasmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen, durchstänkern; z. sobo; einen Gestank verursachen; kdo je tu zasmradil?
44520. zasmrájati, -am, vb. impf. ad zasmraditi.
44521. zasmŕčati, -ím, vb. pf. zu schnarchen anfangen, aufschnarchen.
44522. zasmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. zu stinken anfangen, nekaj je zasmrdelo; zasmrdelo je po vsej sobi, im ganzen Zimmer wurde ein Gestank wahrgenommen.
44523. zasmŕkati, -smȓkam, vb. pf. 1) rotzend die Luft durch die Nase einziehen; — 2) mit Rotz besudeln, Cig.; zasmrkan, rotzig, Cig.
44524. zasobnoprávən, -vna, adj. = zasebnopraven, privatrechtlich, Levst. (Nauk).
44525. zasorẹ̑j, adv. ni zasorej kot oče = ni tak, kakor oče, er ist dem Vater nicht ähnlich, Svet. (Rok.).
44526. zasrȃmba, f. die Beschämung, Ravn.- Valj. (Rad); — die Beschimpfung, die Verspottung, die Verhöhnung, die Schmähung, Cig., Jan.; die Verletzung der Ehre, der Schimpf, Cig.
44527. zasrámən, -mna, adj. schändlich, Jan.; zasramna smrt, Npes.- Cig.
44528. zasramljìv, -íva, adj. 1) beschämend, M.; — höhnisch, spöttisch, Cig., Jan.; — 2) schändlich, C.
44529. zasramljı̑vəc, -vca, m. der Spöttler, Cig., Jan.
44530. zasramljı̑vka, f. die Spöttlerin, Cig., Jan.
44531. zasramotíti, -ím, vb. pf. beschämen, Schande anthun, schänden, Cig., Jan.
44532. zasramotováti, -ȗjem, vb. impf. ad zasramotiti: schmähen, Jan., Trub. (Psal.); ( nam. — -čevati).
44533. zasramováłən, -łna, adj. beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan., nk.
44534. zasramovánəc, -nca, m. der Beschimpfte, Cig.
44535. zasramovȃnje, n. das Beschämen, Mur.; das Beschimpfen, die Verhöhnung.
44536. zasramováti, -ȗjem, vb. impf. beschämen, M.; — beschimpfen, verhöhnen; oko tega, kateri očeta zasramuje, imajo od potokov krokarji izkljuvati, Škrinj.- Valj. (Rad).
44537. zasramovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Verhöhner, der Schmäher, Cig., Trav., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
44538. zasramovȃvka, f. die Beschimpferin, die Verhöhnerin, die Schmäherin, Cig., Jan.
44539. zasráti, -sę́rjem, vb. pf. eine Brut ansetzen, erzeugen ( zaničlj.), Z.; najprvo je bila le ena mačka v vasi, in ta je zasrala vse te, kar jih je zdaj, Lašče- Levst. (Rok.); Balade od Čebelice zasrane (eingeführt), Preš.
44540. zasrbẹ́ti, -ím, vb. pf. zu jucken anfangen, jucken.
44541. zasrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math., astr.), h. t.- Cig. (T.).
44542. zasrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math., astr.), h. t.- Cig. (T.).
44543. zasŕsati, -am, vb. pf. zornig anreden, anschnauben, anblecken: z. na koga, Cig.
44544. zasŕšati, -ím, vb. pf. = zasrsati, Cig.
44545. zastȃra, f. = zastaranje, die Verjährung, Jan., DZ.
44546. zastȃranje, n. die Verjährung: doba za z. postavljena, die Verjährungsfrist, Cig.
44547. zastȃranost, f. das Veraltetsein, Cig.
44548. zastȃrati se, -am se, vb. pf. zu alt werden, M.; da bi se (hči) ne zastarala, Dalm.; veralten; zastaralo se je, es ist aus der Mode gekommen, Cig.; zastarana beseda, ein Archaismus, Cig.; — verjähren, Cig., Jan.; zastarana pravica, ein verjährtes Recht, Cig., nk.; — zastarana bolezen, ein eingewurzeltes Leiden, Cig.; zastaran grešnik, ein veralteter Sünder, C.
44549. zastarẹ̑łka, f. der Archaismus, Navr. (Kop. sp.).
44550. zastarẹ́lost, f. veraltetes Wesen, Jan. (H.); — das Verjährtsein, die Verjährung, DZ.
44551. zastarẹ́ti, -ím, vb. pf. zu alt werden: srce ne zastari, Zora; — veralten, Jan.; zastarel, veraltet, obsolet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zastarela noša, zastarela mnenja, nk.; verjähren, Jan.; če je tri mesece uže prešlo, tedaj kazen zastari, Levst. (Nauk).
44552. zastarẹ́vati, -am, vb. impf. ad zastareti; verjähren, DZ.
44553. zastarína, f. das Veraltete, Cig. (T.).
44554. zastarljìv, -íva, adj. verjährbar, Cig.
44555. zastę̑rati, -am, vb. impf. = zastirati, Dol.- Mik.
44556. zastirálọ, n. die Hülle, die Verhüllung, Cig.
44557. zastı̑rati, -am, vb. impf. ad zastreti; verhüllen, verdecken, verhängen, Cig., Dol.- Mik.; tkanina zastira stene duplinam, Erj. (Som.); podgorje zastira lehka jutranja meglica, Erj. (Izb. sp.).
44558. zástor, m. die Verhüllung, Cig., C.; der Vorhang, Jarn., Cig., Jan., Dalm.- M., kajk.- Valj. (Rad); slikani zastori, Rouleaux, DZ.; — die Tapete, Guts.- Cig., Jan.; — der Schleier, C.; — das Vortuch, die Schürze, BlKr.- Cig., Navr. (Let.), Jan., Zora, Vrt.; — kočijski z., das Spritzleder, Cig.
44559. zástorčək, -čka, m. ein kleiner Vorhang, Zora.
44560. zástorje, n. die Draperie, h. t.- Cig. (T.).
44561. zastrádati, -am, vb. pf. aushungern, Jan.; zastradan, ausgehungert, Nov.; z. se česa, nach langer Entbehrung ein Verlangen nach etwas bekommen, C.
44562. zastràn, praep. c. gen. in Betreff, hinsichtlich; z. tega; z. mene, was mich anbelangt; (za mojo stran = zastran mene, C.).
44563. zastrȃna, f. die Abschweifung, die Episode, Cig.
44564. zastrȃnək, -nka, m. die Abweichung, Cig., Jan.; die Aberration ( astr.), Cig. (T.).
44565. zastrȃnica, f. die Episode, Cig. (T.).
44566. zastraníti, -ím, vb. pf. abirren, abschweifen, Cig., Jan., Cig. (T.); — hs.
44567. zastránjati, -am, vb. impf. ad zastraniti, Cig.
44568. zastranjeváti, -ȗjem, vb. impf. = zastranjati, Cig.; omahuje in zastranjuje (= v stran se zaletuje), Bes.
44569. zastrašávanje, n. der Terrorismus, Cig. (T.).
44570. zastrášiti, -strȃšim, vb. pf. in Schrecken versetzen, C., Z.; einschüchtern: živi duši se ni dal z., Navr. (Kop. sp.); z vojsko z., Navr. (Let.); zastrašen, entsetzt, C.; zastrašeno koga gledati, C.
44571. zastrȃža, f. = podstrešje pri drugih poslopjih razen hiše, Dol.; — prim. straž 2).
44572. zastrážiti, -strȃžim, vb. pf. mit Wachen umstellen, Z., Burg. (Rok.).
44573. zastrẹ́ljati, -am, vb. pf. beim Schießen verlieren, verschießen, sto tolarjev z., Cig.
44574. zastrẹ̑šək, -ška, m. = kap, die Dachtraufe, C.
44575. zastrẹ̑šnik, m. = zastrešek, C.
44576. zastrẹ́ti, -strèm, vb. pf. verhüllen, verhängen, Cig., C., Mik.; z. okno, das Fenster mit dem Vorhang verdecken, C.; nebo je bilo prek in prek zastrto, Zv.
44577. zastrẹ̑tje, n. = obstret, der Hof um den Mond, Jan. (H.).
44578. zastŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. verschaben, Cig.
44579. zastríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere verschneiden, beim Scheren verderben, Cig.
44580. zastrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erstaunen, Z.; očesi ji zastrmita (traten hervor), kakor bi hoteli vrhu nosa vkup trčiti, LjZv.
44581. zastrojáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Gerberei verlieren, Cig.
44582. zastrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. beim Gerben verderben, zergerben, Cig.
44583. zastrúpiti, -strȗpim, vb. pf. vergiften.
44584. zasuknáriti, -ȃrim, vb. pf. beim Tuchhandel verlieren, Cig.
44585. zasvẹdríti, -ím, vb. pf. bohrerartig verdrehen; dreto s ščetino z., C.
44586. zasvírati, -am, vb. pf. ertönen o. erklingen lassen, aufspielen, Šol., nk.; — hs.
44587. zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.
44588. zašátriti, -im, vb. pf. verhexen, C.
44589. zaščetáriti, -ȃrim, vb. pf. bei der Bürstenbinderei verlieren, Cig.
44590. zašibráti, -ȃm, vb. pf. mit Füllsteinen ausfüllen, Cig.
44591. zaškrabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. zu rauschen, zu rasseln beginnen; aufrasseln.
44592. zaškrabotljáti, -ȃm, vb. pf. zu rasseln anfangen, aufrasseln, Cig.
44593. zaškrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein rasselndes Geräusch verursachen: denar v škatljici zaškrebeta, Mur.
44594. zaškrebljáti, -ȃm, vb. pf. = zaškrebetati: nekaj zašumi, zaškreblja ("zaškrblja"), Jurč.
44595. zaškrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein klapperndes Geräusch von sich geben: vrgel ga je, da so kosti zaškrepetale, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
44596. zaškȓgar, -rja, m. (polži) zaškrgarji, Hinterkiemer, Erj. (Z.).
44597. zaškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. zu knarren, zu knirren o. zu knirschen anfangen; aufknarren, einen Knirschlaut hervorbringen; kolesa zaškripljejo, in voz se dalje pomika; vrata so zaškripala; z zobmi z.; — z. eno, ein Stück auf der Geige aufkratzen, auffiedeln, Cig.
44598. zaškripentẹ́ti, -ím, vb. pf. = zaškripentiti, (zaškrp-) C.
44599. zaškripę́ntiti, -ę̑ntim, vb. pf. = zaškripati: z. z zobmi, mit den Zähnen aufknirschen, (-škrp-) Cig., C., Npes.- M.
44600. zaškripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. einen knirschenden Laut hervorbringen, knirschen, Jan. (H.).

   44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani