r (4.401-4.500)

4401. rušílọ, n. der Schürhaken, Guts.- Cig., Mur.
4402. rúšina, f. das Rasenstück; rušine rezati, Rasen stechen, Cig.; — der Rasen: pod rušino iti = ins Gras beißen, Cig.
4403. rúšinar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
4404. rúšinat, adj. rasig, Cig., Jan., C.
4405. rušı̑telj, m. der Zerstörer, Jan.; — r. miru, der Friedensstörer, Šol.
4406. rušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, nk.; — die Störung, Jan.
4407. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
4408. rušı̑vəc, -vca, m. der Zerstörer, Cig., Jan.
4409. rȗšje, n. coll. die Zwergkiefer, das Krummholz (pinus mughus), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Nov.
4410. rušljìv, -íva, adj. zerbrechlich, mürbe: kamenje je rušljivo, Cig.
4411. rȗšnat, adj. = rušinat, Jan. (H.).
4412. rùšt, rúšta, m. = oder, das Gerüst; — iz nem.
4413. rȗt, m., Jan. (H.), pogl. rovt.
4414. 1. rúta, f. das Tuch, das Tüchel; bes. das Kopf- oder das Halstüchel; ruto na glavo dejati; ruto si privezati; — žimnata r., das Haartuch, das Beutelsieb (in den Mühlen), V.-Cig., Jan.
4415. 2. rúta, f. die Raute (ruta), Cig., Jan., M.; — prim. stvn. rūta, lat. ruta, Mik. (Et.).
4416. rutanica, f. eine Art Haue, Št.- Mur., Cig.; die Kreuzhacke, C.
4417. rúte, f. pl. = rake, der Mühlgang, Cig.
4418. rútən, -tna, adj. Rauten-, Cig.; rutna voda, rutno olje, Cig.
4419. rúti, rújem, vb. impf. = rvati, Jan., Ben.- Kl.
4420. 1. rútica, f. dem. 1. ruta; das Tüchelchen.
4421. 2. rútica, f. dem. 2. ruta; die Raute (ruta), Cig., Tuš. (B.); gorje vam, ki desetinite rutico! Trub., Jap. (Sv. p.); vinska r., die Weinraute, die Gartenraute (ruta graveolens), Cig.
4422. rútičən, -čna, adj. Rauten-, Cig.
4423. rutíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, BlKr.- Cig.
4424. rȗž, -ı̑, f. = ružina, die Schlaue, Cig., Jan.
4425. ružı̑łnica, f. die Kukuruzentkörnungsmaschine, Cig.
4426. ružína, f. die grüne Nussschale, die Schlaue, Cig., Jan., Dol.; — ružine, leere Hülsen von Hülsenfrüchten, Dol.
4427. ružı̑nje, n. coll. = ružine, grüne Nussschalen, Cig., Jan.; — leere Hülsen, Z.
4428. rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
4429. rváč, m. 1) der Flachs-, Hanfraufer, (rov-) C., Z.; — 2) der Balger, der Raufer, C.; (rovač) Cig.
4430. rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
4431. rváčast, adj. einer Hanf- o. Flachsgarbe ähnlich: rvačasta ženska = nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
4432. rválọ, n. = kramp, die Spitzhaue, Habd.- Mik., C.
4433. rvàn, -ána, m. der Raufbold, Cig., Jan., Gor.- M., Vod. (Izb. sp.).
4434. rvánast, adj. raufsüchtig, Gor.- M.
4435. rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.
4436. rvȃnje, n. 1) das Ausraufen; — 2) das Raufen, die Balgerei; — das Streiten.
4437. rvánka, f. die Rauferei, Dict., Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.- C.; — der Zwist, Jarn., Cig., Met.
4438. rvȃnkati se, -am se, vb. impf. zanken, streiten, C.
4439. rvár, -rja, m. der Raufbold, C.
4440. rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
4441. rvȃvəc, -vca, m. 1) der Ausreißer, der Raufer, Cig.; — 2) der Raufbold, Cig., Jan.
4442. rvávən, -vna, adj. raufsüchtig, Cig.; — zänkisch, Hip. (Orb.).
4443. rvȃvka, f. die Rauferin, Cig., M.
4444. rvávnost, f. die Raufsucht, Cig.
4445. rvȃvt, m. der Raufbold, (rov-) Jan.
4446. rvíšče, n. der Tummelplatz, C.
4447. rvljìv, -íva, adj. raufsüchtig, C.
4448. rzȃnje, n. das Wiehern, M.
4449. rzáti, rzȃm, ŕžem, vb. impf. wiehern, Cig., Jan., Mik.; Konj'či v štal'ci že rzajo ("razajo"), Npes.-Schein.
4450. rzətȃnje, n. das Wiehern, (rzatanje) Meg.- Mik.
4451. rzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. wiehern, (rzatati) Jan., Mik.; — prim. rəzətati.
4452. rzgáti, -ȃm, vb. impf. wiehern: Po konjski rzga, Vod. (Pes.).
4453. rzgətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, wiehern, Meg., C., Mik.
4454. ȓž, -ı̑, f. der Roggen.
4455. ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci- Erj. (Torb.); — pogl. soržica.
4456. ržȃdəc, -dca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Bodrež (nad Kanalom)- Erj. (Torb.).
4457. ržẹ̑la, f. ein eiserner Hebel zum Steinbrechen, Kr.- Valj. (Rad).
4458. ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).
4459. rženíca, f. 1) das Roggenstroh; — 2) C., pogl. hrženica.
4460. rženják, m. das Roggenbrot, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
4461. ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
4462. ržíšče, n. das Roggenfeld nach der Ernte.
4463. ržúlja, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), ogr.- C.
4464. ábarat, m., pogl. aborat.
4465. abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
4466. abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
4467. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
4468. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
4469. ábranka, f. = abranek 1), Lašče- Erj. (Torb.).
4470. ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).
4471. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
4472. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
4473. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
4474. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
4475. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
4476. admirālski, adj. Admirals-.
4477. admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
4478. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
4479. adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
4480. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
4481. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
4482. ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora.
4483. adrı̑ja, f. = ardrija, Gor.- Levst. (Rok.).
4484. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
4485. advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
4486. aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).
4487. aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).
4488. aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
4489. aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
4490. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
4491. ahačȗra, f. neka hruška, Kr.- Valj. (Rad).
4492. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
4493. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
4494. ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.
4495. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
4496. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
4497. akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
4498. akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
4499. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
4500. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani