Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (43.301-43.400)

  1. vrvárski, adj. Seiler-, Cig., Jan., nk.
  2. vrvȃrstvọ, n. die Seilerei, das Seilerhandwerk, Cig., Jan., nk.
  3. vȓvca, f. dem. vrv; die Schnur, der Bindfaden, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk., Dol., Gor.; — vrvcà, Cv.
  4. vȓvčar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig., C.
  5. vȓvčast, adj. schnurförmig, C.
  6. vȓvčica, f. dem. vrvca; das Schnürlein, Meg., Ben.- Kl.
  7. vrvẹ̑nje, n. das Gewimmel: Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, Greg.
  8. vrvetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hin- u. herschweben: zdaj in zdaj je kako zrnce snega vrvetalo po burji, Jurč.
  9. vrvẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Cig., Jan., C.; vse polno ljudi vrvi po ulicah, Vrt.
  10. vȓvež, m. die Gährung, Cig. (T.), Šol.
  11. vrvežína, f. das Gährungsproduct, Cig. (T.), C.
  12. vrvíca, f. ein dünner Strick, das Seilchen, Dol.; — die Schnur, BlKr.- M.; vrvica na kolovratnem kolesu, LjZv.
  13. vrvíšče, n. der Schnürboden (im Theater), DZkr.
  14. vrvjè, n. coll. das Seilwerk, das Tauwerk, Cig. (T.), Let., DZ.
  15. vȓvnja, f. das Gewimmel, das Gedränge, M., C., Mik.
  16. vrvnják, m. der Kabelraum auf dem Schiffe, das Kabelgat, Cig.
  17. vrvohǫ̑dəc, -dca, m. der Seiltänzer, Levst. (Nauk).
  18. vrvohǫ́ja, f. die Seiltänzerkunst, Jan. (H.).
  19. vrvrȃnje, n. das Sprudeln.
  20. vrvráti, -ȃm, vb. impf. sprudeln; voda vre in vrvra v loncu; potoček vrvra; voda iz zemlje vrvra.
  21. vŕzati, -am, vb. impf. schnarren, Jan.
  22. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  23. vŕzəł, -zla, adj. lückig: v. plot, ein zerstörter Zaun, V.-Cig., Rib.- Mik.
  24. vrzẹ̑la, f. = vrzel: 1) die Zaunöffnung, Kras- M., C.; vŕzẹla, Št.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, C.; der Zaun übhpt., GBrda.
  25. vrzẹ̑last, adj. lückig, lückenhaft, Cig., UčT.
  26. vrzẹ̑łca, f. dem. vrzel, Levst. (Zb. sp.).
  27. vrzẹlják, m. der Lückenzahn, Erj. (Som.).
  28. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  29. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.
  30. vŕzniti, vȓznem, vb. pf. öffnen, Met., Mik.; plot v., eine Zaunöffnung machen, Mur., Cig.
  31. vrzúkati, -am, vb. impf. die Thür oft auf- und zumachen, Rib.- Mik.; Kaj zmerom z vrati vrzukaš? Lašče- Levst. (Rok.).
  32. vržȃj, m. der Wurf, Mur.; — die Wurfweite, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  33. vȓžək, -žka, m. der Wurf, Dict., Cig.
  34. vržę̑l, -li, f. = vržela, Cig., Gor.
  35. vržéla, f. eine eiserne Hebelstange, Gor.; — prim. it. vergella, die Ruthe.
  36. vsakatę́ri, pron. jeder einzelne, jedweder, Dalm., Trub., nk.
  37. vsakatę́rni, pron. = vsakateri, Rec.
  38. vsȃkbart, adv. = vsakokrat, Jan. (H.).
  39. vsȃkikrat, adv. jedesmal.
  40. vsȃkkrat, adv. jedesmal, (vsakrat) Jan.
  41. vsȃkokrat, adv. jedesmal.
  42. vsakokrátən, -tna, adj. jedesmalig.
  43. vsakorẹ́čən, -čna, adj. vorwitzig, Ravn.- Cig., Gor.
  44. vsakorẹ́čnost, f. der Vorwitz, Ravn.- Cig.
  45. vsakotę́ri, pron. = vsakateri, Mur., Boh., Dalm.
  46. vsakoúrən, -rna, adj. allstündlich, Cig.
  47. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
  48. vsakovŕstən, -tna, adj. allerhand, allerlei, Cig., M., nk.
  49. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
  50. vsaktę́ri, pron. = vsakateri.
  51. vsedóbrọ, n. die krainische Sterndolde (astrantia carniolica), Medv. (Rok.).
  52. vsekàkọr, adv. = vsekako, Cig., nk.
  53. vsekàmor, adv. überallhin, C.
  54. vsèkdar, adv. jederzeit, immer.
  55. vsèkdaršnji, adj. immerwährend, ogr.- M., C.
  56. vsekdę̑r, adv. überall, C.
  57. vsèlẹr, adv. = vselej, Ces. razglas od l. 1814.
  58. vseličkerən, -rna, adj. allerlei, (vsličkeren) Mik.
  59. vsemir, m. das Universum, Zv.; — po češ.
  60. vsemírən, -rna, adj. = ves voljen (vesoljen), Cig. (T.); — stsl.
  61. vsemı̑rje, n. der Weltraum, Cig. (T.); — po stsl.
  62. vserǫ̑d, adv. überall, (tudi: po vserǫ̑d), Soška dol., Cerkljansko, Idrijski svet- Erj. (Torb.); od v., von allen Seiten, Idrija.
  63. vsestràn, -strána, adj. = vsestranski, Cig. (T.).
  64. vsestránost, f. die Allseitigkeit, Cig. (T.).
  65. vsestránski, adj. allseitig, Cig., Jan., nk.
  66. vsı̑kdar, adv. = vsekdar, ogr., jvzhŠt.
  67. vsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. einsaugen; absorbieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  68. vstrȃn, adv. = v stran, seitwärts, Jan. (H.).
  69. vstránski, adj. abseitig, Cig.
  70. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).
  71. všegarica, f., Cig., pogl. babica (die Hebamme).
  72. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
  73. vštrícati se, -am se, vb. impf. im Gehen gleichen Schritt zu halten suchen, Gor.
  74. vštrı̑cema, adv. = vštric I., C.
  75. vštríčən, -čna, adj. in gleicher Linie nebeneinander stehend; — parallel, Cig., Jan., C.; vštrična pogorja, Jes.
  76. vštrı̑čnica, f. die Parallellinie, Cig., Jan.
  77. vštrı̑čnik, m. der Nebenmann, Cig.; — der Nebenwohner, Jan., Jes.
  78. vštríčnost, f. der Parallelismus, Cig., Jan.
  79. vštrı̑t, adv., praep. c. gen. = vštric, Levst. (Sl. Spr.).
  80. vštrítən, -tna, adj. parallel, C., Levst. (Rok.).
  81. vtı̑rati, -am, vb. impf. ad vtreti; einreiben, Jan.; soli v., Salz einreiben, Navr. (Let.).
  82. vtorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
  83. vtórək, -rka, m. der Dienstag.
  84. (vtori), num. vtóre = drugo: vtore jutro ( stsl. vtoroje), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  85. vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.
  86. vtovȃriš, adv. gemeinschaftlich: v. pasti živino, C.
  87. vtrę́sti, vtrę́sem, vb. pf. = v pripovedovanju še kaj svojega prideti, einstreuen, Podkrnci- Erj. (Torb.); tu bodi vtreseno, Navr. (Let.).
  88. vtrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. einreiben, Cig., Jan., nk.
  89. vtrǫ́biti, -im, vb. pf. einschärfen, einprägen: v. komu kaj v glavo, Vrtov. (Km. k.), ZgD.; v. si kaj v pamet, Bes.
  90. vtrǫ́siti, -im, vb. pf. einstreuen, Cig.
  91. vùnər, conj. = vendar, Mur., Schönl.
  92. vurati, m. pl. = vrati, die Ackerwende, BlKr.- Let.; — prim. vrat 4).
  93. vȗverək, -rka, m., nam. 2. ugorek (vugorek): die Gurke, jvzhŠt.
  94. vúzmer, adv. = zmerom, immer, ununterbrochen, Prip.- Mik.
  95. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
  96. vvȓstba, f. die Einreihung, Cig.
  97. vvȓstək, -tka, m. das Inserat, Cig. (T.).
  98. vvrstílọ, n. das Inserat, Jan., DZ.
  99. vvrstı̑təv, -tve, f. die Einreihung, die Einordnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  100. vvrstíti, -ím, vb. pf. einreihen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; — inserieren, Cig., Jan., Cig. (T.).

   42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA