Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (43.101-43.200)

  1. vŕnčati, -ím, vb. impf. murren, C.; — prim. vrčati.
  2. vrníca, f. = prvo seno po travnikih, Cerkno ( Goriš.); — neka vrsta trave, Vod. (Izb. sp.).
  3. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
  4. vrnílọ, n. vratca ali lesa, ki se sama odpira in zapira, Burg. (Rok.), Notr.; — der Drehbaum, Cig.
  5. vrnı̑təv, -tve, f. die Rückkehr.
  6. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
  7. vrnję́ka, f. der Streit, der Zank, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; — prim. vrnčati.
  8. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
  9. vrnję́kav, adj. zänkisch, C.
  10. vròč, vrǫ́ča, adj. heiß; vroča voda; vroč dan; vroče je; vroče mi je.
  11. vrǫ́čati, -am, vb. impf. ad vročiti; einhändigen, zustellen, Cig., Levst. (Nauk), nk.
  12. vrǫ̑čba, f. die Zustellung, Cig., C., Levst. (Nauk).
  13. vročbarína, f. die Zustellungsgebür, Levst. (Nauk).
  14. vročekŕvən, -vna, adj. heißblütig, ogr.- M., nk.
  15. vročekȓvnež, m. der Heißblütige, nk.
  16. vročekȓvnik, m. der Heißblütige, nk.
  17. vročekŕvnost, f. die Heißblütigkeit, nk.
  18. vročevȃnje, n. das Einhändigen, das Zustellen, Levst. (Nauk), nk.
  19. vročeváti, -ȗjem, vb. impf. = vročati; einhändigen, zustellen, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.
  20. vročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, der Zusteller, Jan. (H.).
  21. vročíca, f. hitziges Fieber, Cig., Jan., DZ.; — der Hitzausschlag (bei Thieren), Strp.; — po hs.
  22. vročíłən, -łna, adj. Zustellungs-, Cig., nk.; vročı̑łni list, der Zustellungsschein, vročilna pola, der Zustellungsbogen, Levst. (Nauk).
  23. vročílọ, n. die Zustellung, Cig., Levst. (Nauk), DZ.
  24. vročína, f. die Hitze; huda vročina je; — die Fieberhitze.
  25. vročinjȃva, f. = vročina, die Fieberhitze, Valj. (Rad).
  26. vročı̑nski, adj. Hitz-; vročinska bolezen, der Typhus.
  27. vročı̑təv, -tve, f. die Zustellung, DZ., Levst. (Cest.), nk.
  28. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  29. vročı̑tvən, -tvəna, adj. Zustellungs-: vročitvena pola, DZkr.
  30. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  31. vročník, m. der Zusteller, Levst. (Nauk).
  32. vročnína, f. die Zustellungsgebür, Cig., DZ., nk.
  33. vročọ̑st, f. die Hitze, Meg., Dict., Dalm., Kast.
  34. vrojèn, -éna, adj. ( part.) = prirojen, angeboren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. vrojíti se, -ím se, vb. pf. infolge eines Schwarmes sich anbauen ( v. Bienen), V.-Cig.
  36. vrǫ̑tək, -tka, m. 1) die Quelle, C.; — 2) = vrenje: od vrotka jesti, ne pa vse prestano, BlKr.; — 3) = penasta skorja na kuhi, ko se kuha in vre, ki jo je treba z žlico posneti, BlKr., Dol.
  37. vŕpati, vȓpam, -pljem, vb. impf. = vrtati, grebsti, kopati, C., Z., Dol.; — abzunöthigen suchen, C.
  38. vȓpca, f., C., Vrt., pogl. vrvca.
  39. vȓskati, -am, vb. impf. knirren, knirschen ( v. Sande), Cig.
  40. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  41. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  42. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
  43. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  44. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
  45. vrstíłən, -łna, adj. vrstı̑łni številniki, die Ordnungszahlen, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  46. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  47. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
  48. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  49. vrstnják, m. = vrstnik, Cig., BlKr.- DSv.
  50. vŕstnost, f. die Zeitgenossenschaft, Cig.
  51. vȓstoma, adv. reihenweise, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.
  52. vrstovníca, f. die Gespielin, Npes.-Vraz.
  53. vȓš, m. = vrša, Cig., Ist.- Erj. (Torb.).
  54. vȓš, -ı̑, f. das Getreide, Dict.- Mik., Jan.; nasad vrši, Dict.- Mik.
  55. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
  56. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  57. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
  58. vȓšba, f. die Handhabung, DZ.; der Betrieb, Nov.
  59. vȓšəc, -šca, m. dem. vrh, Valj. (Rad); der Gipfel, Cig.
  60. vȓšək, -ška, m. = vršec, Cig.
  61. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
  62. 1. vršẹ́lọ, n. die Schar, Mur., Cig., Jan., C., Met., Ravn.; v. ptičev, V.-Cig.; v. plašnih golobov, Navr. (Let.).
  63. 2. vršẹ́lọ, n. der Mastbaumkorb, Mur., C.; — prim. vršel 2) (?).
  64. vŕšən, -šna, adj. Gipfel-, M., C.
  65. vršenẹ́ti, -ím, vb. impf. = vršeti, C.
  66. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
  67. vŕšənj, -šnja, m. der Dreschmonat (August), C.
  68. 1. vršénje, n. das Austreten des Getreides, Cig.
  69. 2. vršénje, n. die Ausübung, nk.
  70. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
  71. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  72. vršìč, -íča, m. dem. vrh; der Baumgipfel; — die Zweigspitze; mlad vršič odtrgati.
  73. vršı̑čək, -čka, m. dem. vršič; das Gipfelchen; vršičke pelina v vino dejati; — die Blume an einem Geschwüre, Cig.
  74. vršíčevje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  75. vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  76. vršíčiti, -ı̑čim, vb. impf. mit Gipfeln (Spitzen) oben versehen, Cig.
  77. vršı̑čje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  78. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
  79. vršilíšče, n. die Betriebsstätte, DZ.
  80. vršílọ, n. der Betrieb, Cig. (T.), DZ.
  81. vršína, f. 1) die Gipfelhöhe, C.; — eine große Bergspitze, Cig.; — 2) = vrhovina, das Oberholz, Jan.
  82. vršı̑telj, m. der Vollzieher, Jan., DZ.
  83. 1. vršı̑təv, -tve, f. das Austreten des Getreides, Habd.- Mik., Jan.
  84. 2. vršı̑təv, -tve, f. 1) die Vollführung, Jan.; — 2) die Feier, die Festlichkeit, Jan.
  85. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
  86. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  87. 1. vršník, m. die Getreideabgabe an die Grundherrschaft, der Getreidezins, Št.- Cig., Jan., Mik., C.
  88. 2. vȓšnik, m. der Scheitelpunkt, der Culminationspunkt, Jan. (H.).
  89. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  90. vršȗljək, -ljka, m. neki del vrše, Dol.
  91. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
  92. 2. vr̀t, vŕta, m. 1) der Bohrer, Celjska ok.- C.; — 2) das Bohrloch, C.; das Loch übhpt., Habd.- Mik., C.; — (vrt, f., Jan.).
  93. vrtáč, m. 1) = človek, ki vrta, der Bohrer, Cig., Jan.; — 2) der Reiber (ein Wirbel an den Fenstern), V.-Cig.
  94. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
  95. vrtáčina, f. der Wasserwirbel, C.
  96. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
  97. vrtáłən, -łna, adj. Bohr-, Cig.
  98. vrtálja, f. = frtalja, eine Art Eierkuchen ( it. fritella, Pfannenkuchen), Goriš.- Erj. (Torb.).
  99. vrtȃłnica, f. die Bohrwerkstatt, Cig.; — die Bohrbank, Cig.
  100. vŕtałnik, m. das Bohrwerkzeug, Mur., Kor.- Cig.

   42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA