Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (42.601-42.700)

  1. vọ̑hrnik, m. 1) der Geizhals, der Wucherer; — 2) die Sauerbrunnflasche (zaradi ozkega vratu), Notr.; — prim. vohrn.
  2. vǫ́hrovt, m. = ohrovt.
  3. vohunáriti, -ȃrim, vb. impf. = vohuniti, Zv., SlN.
  4. vojȃkar, -rja, m. der Soldat ( zaničlj.), Jan. (H.).
  5. vojárən, -rna, m., Dalm., Schönl., Kast., Valj. (Rad), pogl. vojarin.
  6. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).
  7. vojarı̑nka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.- LjZv.
  8. vojárna, f. = vodilja, die Brautführerin, C., Laško ( Št.), Glas.
  9. vojenı̑nar, -rja, m. der Selcher, Cig.
  10. vojenı̑narstvọ, n. die Selcherei, Cig.
  11. vojnoprávən, -vna, adj. kriegsrechtlich, Jan. (H.).
  12. vȏjskar, -rja, m. der Krieger: francoski vojaki, stari vojskarji, Jurč.
  13. volár, -rja, m. 1) der Ochsenhirt, der Ochsenknecht; za volarja služiti; — 2) der Ochsenbauer (kmet, ki le z voli kmetuje), V.-Cig.; — 3) der Ochsenhändler, Cig.
  14. volárče, -eta, n. dem. volar; ein kleiner Ochsenhirt, Cig.
  15. volaríca, f. 1) die Ochsenmagd, C.; — 2) die Bachstelze, C.; — 3) die Ochsenbirne, C.
  16. voları̑ja, f. volarije so pašniki, koder se pasejo voli, Notr.
  17. voláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Ochsenhirt sein, Cig., C., Polj.; — 2) mit Ochsen handeln, Cig.
  18. vołnár, -rja, m. der Wollarbeiter, der Wollbereiter, Cig., Jan.; — der Wollhändler, Cig.
  19. vołnáriti, -ȃrim, vb. impf. den Wollhandel betreiben, Jan.
  20. vołnȃrstvọ, n. der Wollhandel, Cig.
  21. vołnoprę̑dəc, -dca, m. der Wollspinner, Dict., Cig., Jan.
  22. vołnopredíca, f. die Wollspinnerin, Jan. (H.).
  23. vołnoprę̑dnica, f. die Wollspinnerei, Jan. (H.).
  24. vołnoprę̑jka, f. die Wollspinnerin, Jan.
  25. vołnostrı̑ški, adj. Wollscher-: volnostriške škarje, die Wollschere, Jan. (H.).
  26. vołnostrı̑žəc, -žca, m. der Wollscherer, Jan.
  27. volȗhar, -rja, m. die Feldmaus, Cig., Jan.; die Schermaus (hypudaeus terrestris), tudi: veliki v., Frey. (F.); mali v. = voluharica, Frey. (F.).
  28. volȗharica, f. die kleine Feldmaus (hypudaeus arvalis), Frey. (F.), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  29. vòndər, conj., Mur., pogl. vendar 1).
  30. vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. ( Vest.); ( prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.- C.
  31. vǫ́radən, -dna, adj. = redek (ne gost): obloda za prasce je voradna (od it. rado = redek), Vrsno- Erj. (Torb.).
  32. vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.- C. ( Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.- C. ( Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).
  33. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
  34. vorę́nka, f. ein Plankenthor, jvzhŠt.
  35. 1. vorih, m. der essbare grüne Frosch, C.; — prim. urh.
  36. 2. vorih, m. = blato, katero se prijema kose, BlKr.- Let.
  37. voríti, -ím, vb. impf. (mit der Kette) sperren, Idrija.
  38. vorjénje, n. das Sperren (mit einer Kette), (vórjenje), Štrek.
  39. vorljága, f. die Pfütze, Gor.
  40. vorlják, m. 1) = orodje, s katerim lubje z debla strgajo, Savinska dol.; — 2) = konjederec, Savinska dol.
  41. vorníca, f. die Schranke, Z.
  42. vorník, m. kamen ob cesti, der Prallstein, Tolm., Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.
  43. voskár, -rja, m. der Wachsfabrikant, Cig.; — der Wachshändler, Cig., Zora; — der Lebzelter, C.
  44. voskaríca, f. die Wachshändlerin, Cig.
  45. voskárnica, f. die Wachsfabrik, Cig.
  46. voskȃrstvọ, n. die Wachsfabrication, DZ.
  47. voščár, -rja, m. = voskar, Cig.
  48. voščárnica, f. die Wachssiederei, V.-Cig.
  49. voščȃrstvọ, n. die Wachsbereitung, DZ.
  50. voščenı̑čar, -rja, m. der Wachskerzenzieher, Cig.
  51. voščı̑nar, -rja, m. der Wachstreber einkauft, Lašče- Levst. (Rok.).
  52. votlorǫ̑žəc, -žca, m. votlorožci, die Hornthiere (cavicornia), Cig.
  53. votòr, -tǫ́ra, m. die Nuth, nav. pl. votori, Gor.; — prim. utor, otor.
  54. votǫ̑rək, -rka, m. die Nuth, C.
  55. votǫ̑rnik, m. = utornik, der Nuthhobel, C.
  56. vǫ́troba, f. die Eingeweide, Meg., Dalm. (Reg.).
  57. vozár, -rja, m. der Fuhrmann, Cig., Jan.; ( astr.), Cig. (T.).
  58. vozȃra, f. die Querfurche, V.-Cig.; — das Stück Feld längs der Ackerbreite, Mik.; = pl. vozare, Kr.- Valj. (Rad); — prim. vzare, zara.
  59. vozarína, f. die Fuhrgebür, die Frachtgebür, DZ.
  60. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
  61. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
  62. vozȃrstvọ, n. das Fuhrwesen, Cig., DZ.; — das Frachtfuhrwerk, DZ.
  63. vǫ́zgər, -gra, m. 1) der Nasenschleim, der Rotz, Cig., Mik., Erj. (Som.), Levst. (Nauk), vzhŠt.; — 2) der Schnabelzapfen bei den indianischen Hühnern, C.; — 3) die Dolde, vzhŠt.- C.; — 4) pl. vozgri, das Kürbisfleisch, vzhŠt.- C.
  64. vozgrìv, -íva, adj. rotzig, Cig., Mik., vzhŠt.
  65. vozgrı̑vəc, -vca, m. der Rotzbube, der Rotzkerl, M., vzhŠt.
  66. vozgrı̑vka, f. das Rotzmädchen, M., vzhŠt.
  67. vozgrívost, f. die Rotzigkeit, Cig.
  68. vožár, -rja, m. der Seiler, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  69. vožaríca, f. die Seilerin, Jan. (H.).
  70. vožárnica, f. die Seilerwerkstätte, die Seilerbahn, Cig.
  71. vožárski, adj. Seiler-, Jan.
  72. vožȃrstvọ, n. das Seilerhandwerk, Cig., Jan.
  73. vpę̑rək, -rka, m. das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  74. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
  75. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
  76. vpósrẹd, praep. c. gen. = sredi, mitten unter, C.; Kristus je stopil vposred njih, v templu je sedel v. učenikov, na križu je visel v. razbojnikov, Krelj.
  77. vprašȃj, m. das Fragezeichen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  78. vprašáłən, -łna, adj. Frage-: vprašȃłni stavek, Cig. (T.); vprašalni člen, das Frageglied ( math.), Cig. (T.).
  79. vprašȃłnica, f. 1) das Fragamt, V.-Cig.; — 2) = vprašalna beseda, das Fragewort, Jan. (H.).
  80. vprašȃnje, n. die Frage; odgovoriti na v.; odgovarjajo, če jih je vprašanje, sie geben auf Verlangen Auskünfte, Levst. (Nauk).
  81. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  82. vprašȃvəc, -vca, m. der Frager, Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  83. vprašȃvka, f. die Fragerin, M.
  84. vpraševȃnje, n. das Fragen.
  85. vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
  86. vpraševȃvəc, -vca, m. der Fragesteller.
  87. vpràv, adv. gerade, just, ogr.- M., C.; vprav ti si bil, Levst. (M.); vprav zato, gerade deswegen, Navr. (Let.).
  88. vprẹ́čən, -čna, adj. Quer-, Cig., Jan., C.; v. prerez, der Querdurchschnitt, DZ.
  89. vprę́či, vprę́žem, vb. pf. einspannen; v. konje.
  90. vprẹ̑čina, f. die Quere, Jan. (H.).
  91. vprẹ̑čnik, m. der Querbalken, Jan.
  92. vprẹčnína, f. die Pauschalsumme, DZ.
  93. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
  94. vprę́dati, -am, vb. impf. ad vpresti; einspinnen, Cig.
  95. vprę̑dək, -dka, m. der Cocon, C.
  96. vprę̑ga, f. 1) die Einspannung, Cig., Jan., C.; — 2) die Bespannung, das Gespann; — 3) das Einspanngeschirr, C.
  97. vprę́gati, -am, vb. impf. ad vpreči; einspannen.
  98. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
  99. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
  100. vprẹ̑ka, f. die Quere, Jan.

   42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA