Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (42.401-42.500)

  1. vẹ̑trovka, f. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), C.; — das Maßliebchen (bellis perennis), C.
  2. vẹtrǫ̑vnica, f. die Windrose, Cig. (T.), Jes.
  3. vẹtrǫ́vnost, f. 1) die Windigkeit; — 2) die Blähsucht, Cig.
  4. vẹ́verica, f. das Eichhörnchen (sciurus).
  5. vẹ́veričar, -rja, m. der Eichhornaffe (callithrix sciurea), Erj. (Z.).
  6. vẹ́veričica, f. dem. veverica; das Eichhörnchen.
  7. vẹ́veričji, adj. vom Eichhörnchen.
  8. vẹveričnják, m. pes veveričnjak, der Eichhornfänger, Cig.
  9. vẹ́verka, f. = veverica, Jan.
  10. vèzdar, adv. = 1. vezda, ogr.- C.
  11. vezīr, -rja, m. turški dostojanstvenik, der Vezier; veliki v., der Großvezier.
  12. vgrę́zniti, -grę̑znem, vb. pf. einsinken: v blato v., Erj. (Izb. sp.); = v. se, Jan. (H.).
  13. vgrízati, -am, vb. impf. ad vgrizniti, Cig.
  14. vgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. hineinbeißen, Cig., Jan.; — v. se, sich einbeißen, Cig.
  15. vgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad vgrizniti, Jan.
  16. vibrínja, f. die Falte, Valj. (Rad).
  17. vı̑car, -rja, m. der Plager, Jan.
  18. vı̑carica, f. die Plagerin: vicarice, die Läuse, Gor.- Z., Burg. (Rok.).
  19. vidomèr, -mę́ra, m. das Optometer, Cig. (T.), Žnid.
  20. vı̑dra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  21. vı̑drar, -rja, m. 1) der Otterhund, Cig.; — 2) der Otterfänger, Cig.; der Otterverkäufer, Cig.
  22. vı̑drica, f. dem. vidra; eine kleine Otter; — die Krebsotter, Cig.
  23. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
  24. vídrov, adj. Fischotter-, Jan. (H.).
  25. vidrovína, f. die Fischotterhaut, Cig.; — das Fischotterfleisch, Jan.
  26. vídrovka, f. die Fischottermütze, Jan., Kr.
  27. vigǫ́r, -rja, m. = ogor (Aal), Bilje- Erj. (Torb.).
  28. vígorica, f. = veverica, das Eichhorn, Guts., Mur., Kor.- Cig.
  29. vígred, f. = pomlad, der Frühling, Guts., Jarn., Cig., Jan. i. dr., Kor.
  30. vihár, -rja, m. der Sturmwind, der Sturm.
  31. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
  32. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
  33. vihárnica, f. mala v., die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.).
  34. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
  35. 2. vihę́r, m. = vihar, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  36. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
  37. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
  38. vihráč, m. = vihrav človek, Cig.
  39. vihrák, m. = vihrač, Valj. (Rad).
  40. vihrálast, adj. überhastet, oberflächlich: vihralasto podkovilo, Levst. (Podk.).
  41. vihrálọ, n. = vihrav človek, Cig.
  42. vihrȃnje, n. das Flattern; — das Stürmen.
  43. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
  44. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  45. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
  46. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
  47. vihrȃvəc, -vca, m. 1) = vihrav človek, Mur., C.; — 2) = vihravo zelje, Cig.
  48. vihrȃvka, f. vihrava ženska, Cig., Jan.
  49. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
  50. vı̑hravt, m. = vihravec 2), Jan.
  51. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
  52. vı̑hrica, f. dem. vihra, Let., Bes.- C.
  53. vihrìv, -íva, adj. stürmisch, ungestüm, C.
  54. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
  55. vijǫ̑ličar, -rja, m. der Veilchenapfel, Cig.
  56. vikár, -rja, m. namestnik, der Vicar.
  57. vikȃrstvọ, n. das Vicariat.
  58. vı̑lar, -rja, m. der Gabelmacher, Cig., Jan.
  59. víličar, -rja, m. der Essgabelmacher, Cig., Jan., C.
  60. 1. vinár, -rja, m. der Weinbauer, LjZv.; tudi: der Weinhändler, C.
  61. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  62. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  63. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  64. vinȃrstvọ, n. = vinstvo, der Weinbau, die Weincultur, nk.; der Weinhandel, nk.
  65. víncar, -rja, m. der Winzer; — iz nem.
  66. víncarica, f. die Winzerin.
  67. víncarski, adj. Winzer-.
  68. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  69. víničar, -rja, m., nk., nam. vincar.
  70. vìnir, conj. = vendar, doch, Trub.
  71. vinǫ́grad, m. der Weingarten.
  72. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
  73. vinǫ́gradarski, adj. Weinbau-, nk.
  74. vinǫ́gradarstvọ, n. der Weinbau, Cig. (T.), nk.
  75. vinǫ́gradən, -dna, adj. Weingarten-.
  76. vinǫ́gradina, f. die Weingartenpflanzung, Jurč.
  77. vinǫ́gradnica, f. die Winzerin, Cig., Jan., C.
  78. vinǫ́gradnik, m. der Weingärtner, der Winzer, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — der Weingartenbesitzer, nk.
  79. vinǫ́gradovka, f. die Weinbirne, Jan. (H.).
  80. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
  81. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
  82. vinǫ́gradščina, f. die Weingartenfechsung, C., DZ.
  83. vinomę̑rəc, -rca, m. der Weinmesser, nk.
  84. vinomę̑rski, adj. Weinmesser-: vinomerska pristojbina, DZkr.
  85. vinǫ́raz, m. (pravilno nam. noraz), das Rebenmesser, Valj. (Rad).
  86. vinorę́ja, f., Mur.- Cig., Vrtov. (Vin.), pogl. vinarstvo, vinstvo.
  87. vinorǫ́dən, -dna, adj. weinerzeugend, Wein-, Cig., Jan., nk.
  88. vinotȓštvọ, n. der Weinhandel, Jan., nk.
  89. vinotȓžəc, -žca, m. der Weinhändler, Jan., nk.
  90. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
  91. 2. vı̑r, m. die große Ohreule, der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk); — prim. češ. vyr (istega pomena).
  92. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
  93. vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
  94. viranta, f. der Erdrauch (fumaria officinalis), Josch.
  95. vı̑rčək, -čka, m. dem. vir(ek); das Quellchen.
  96. vı̑rəh, -rha, m. = veruh 2), (virh) Cig., Jan., M., Tuš. (R.), Dol.
  97. vírən, -rna, m. = virij, Z.
  98. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  99. vı̑rh, m., pogl. vireh.
  100. virı̑j, m. = verij, tolmun: pojdi v Siloeski virij ("viry")! Trub.

   41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA