Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (42.201-42.300)

vdrtína, f. die Einsenkung, die Kluft.
vdŕtje, n. der Einsturz, der Einbruch, Cig.
vdrtoòk, -ǫ́ka, adj. mit eingefallenen Augen, hohläugig, Cig.
vdrȗžba, f. die Einverleibung, Cig.
vdruževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vdružiti; einverleiben, Cig.
vdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. 1) einverleiben, Mur., Cig., Cig. (T.); — 2) v. se, sich gesellen, als Mitglied in eine Gesellschaft eintreten, C.
večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc- Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
večę̑ranji, adj. Abend-: večeranja molitva, ogr.- C.
večę̑rašnji, adj. Abend-, C.
večę̑rən, -rna, adj. 1) Abend-; večerna molitev; — 2) West-.
večeríti se, -í se, vb. impf. večeri se, es wird Abend, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Zv.
večę̑rja, f. das Abendessen, das Nachtmahl.
večerjalíšče, n. der Ort, wo man nachtmahlt, Jap. (Sv. p.).
večę̑rjanje, n. das Nachtmahlen.
večę̑rjati, -am, vb. impf. zu Abend essen, nachtmahlen.
večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
večę̑rkah, adv. abends, Poh.- C.
večę̑rkašnji, adj. nachmittägig, C.
večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
večę̑rnik, m. 1) der Westwind, Mur., Cig., Jes., Gor.; — 2) = somračnik, der Abendfalter, Jan. (H.).
večę̑rnja, f. die Vesperandacht, kajk.- Valj. (Rad).
večę̑rnjak, m. der Westwind, Mur.
večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci- Erj. (Torb.).
večę̑ršnji, adj. Abend-, abendlich, C., Danj.- Mik.
vèčkrat, adv. mehrmals, öfter.
vèčkratən, -tna, adj. mehrmalig.
večkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum, Cig. (T.), DZ.
večstránski, adj. mehrseitig, Jan., nk.
vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.
vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.
vẹ́drce, n. dem. vedro; das Eimerchen; ein kleiner Schöpfeimer, Kr.
vẹ́drčəce, n. dem. vedrce; das Eimerchen, M.
vedrẹ́ti, -ím, vb. impf. heiter werden (vom Himmel), C., Z.
vẹdríca, f. das Wasserschaff, Guts.- Cig., Jan., C., Poh., Kor.; der Schöpfeimer ( z. B. bei Cisternen), Dol.
vedrilíšče, n. mesto, kjer kdo vedri, Fr.- C.; — prim. vedriti 2).
vedrílọ, n. das Erheiterungsmittel, Let.; — die Erheiterung, ZgD.
vedrína, f. die Heitre, Mur., Cig., Jan.; solnce na vedrini vzhaja, die Sonne geht bei heiterem Wetter auf, vzhŠt.- Kres; — na vedrini, unter freiem Himmel, C.
vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
vẹ́drn, adj. Eimer-; vẹ̑drni sodček, das Eimerfässchen.
vę̑drna, f. der Regenbogen, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
1. vẹ̑drnica, f. das Eimerfass, Cig.
2. vę̑drnica, f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.- Erj. (Torb.).
vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Žabče ( Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
1. vedrnják, m. der Westwind, C., Let.
2. vẹ̑drnjak, m. = vedrnik, Lašče- Erj. (Torb.).
vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
vẹ́droma, adv. eimerweise, Cig.
vedrọ̑st, f. die Heiterkeit.
vedróta, f. regenloses Wetter, M.
vẹ́grast, adj. = vegast, C., jvzhŠt.
vẹ́grati, -am, vb. impf. 1) v. denar, eine Geldmünze abschlagen, ihren Wert vermindern, C.; — 2) außer Brauch setzen, abstellen: denar, praznik v., zapŠt.- C.
vę́htər, -tra, m. neka priprava, v kateri sir suše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. vehtra.
vę̑htra, f. 1) die Schilfmatte, Pohl., Mur., Jan.; ličnata v., C.; — 2) die Wanne, Pohl., Mur., Št.- Cig.; die Butte, Jan.; Pehtrababa v rokah drži ali zlato ročko ali vehtro, Trst. ( Glas.); — prim. vehter.
vẹhȗra, f. = vehast klobuk, ein schlechter Hut mit breiter, schwankender Krämpe, Glas.
vẹ̑jnikar, -rja, m. hrast, od katerega vej delajo vejnike, Gor.
velblǫ̑dar, -rja, m. der Kameeltreiber, Cig., Jan.
veleblagorǫ́dən, -dna, adj. hochwohlgeboren (v naslovih), nk.
veleblagorǫ̑dje, n. Vaše Veleblagorodje! Euer Hochwohlgeboren! nk.
veleblagorǫ́dnost, f. = veleblagorodje, Jan. (H.).
veledróbən, -bna, adj. sehr klein, winzig, Erj. (Min.).
velegọ̑rje, n. das Hochgebirge, Erj. (Min.).
velekrásən, -sna, adj. sehr schön, prächtig, Cig. (T.), nk.
veleràd, -ráda, adj. sehr gern, Bes.
velerı̑łəc, -łca, m. der Taubenschwanz o. Seekrautschwärmer (macroglossa stellatarum), Erj. (Ž.).
veletȓštvọ, n. der Großhandel, nk.
veletȓžəc, -žca, m. der Großhändler, nk.
velíkọkrat, adv. vielmals, oft.
velíkọkratən, -tna, adj. oftmalig.
velikokrı̑žnik, m. der Großkreuzritter, Cig., Jan., DZ.
velikosŕčən, -čna, adj. großherzig, Mur., Cig., Jan., nk.
velikosȓčje, n. die Großherzigkeit, Cig.
velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
velikotȓžəc, -žca, m. = veletržec, Jan. (H.).
velikotȓžje, n. = veletrštvo, der Großhandel, Cig. (T.).
velíkrat, adv., nam. velikokrat.
velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
vẹ̑nčar, -rja, m. der Kranzhändler, der Kranzflechter, Cig.
vẹ̑nčarica, f. die Kranzflechterin, Cig.
vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.- Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
vẹ̀ndər, conj. = vendar, Levst. (Nauk), Cv.
vendríca, f. = mendrica, die Weinraute (ruta graveolens), vzhŠt.; ( prim. vendrut, vendrit, ogr.- C.; iz nem. "Weinraute").
vẹ̀nər, conj. = vendar 1), Dict., Krelj, Trub.
venomę̑r, adv. = v eno mer, in einem fort.
venomę́rən, -rna, adj. unaufhörlich, continuierlich, Mur., Jan.
vę̑pər, -pra, m. der Eber (sus aper), Erj. (Ž.), Jurč. (Tug.); — po drugih slov. jezikih.
vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
vę́rbas, m. = jerbas, der Korb, C., Mik., LjZv.
verdẹjáti, -dẹ́nem, vb. impf., Trub., pogl. vardejati.
vę̑rəc, -rca, m. = vernik, Mur., ZgD.
verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj- M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.- Erj. (Torb.).
vę́rən, -rna, m. = verij, tolmun, globočina v vodi, Ipavski sv. Križ- Erj. (Torb.).
vę́rən, -rna, adj. 1) gläubig; verno ljudstvo; — 2) treu, Cig., Jan., nk.; — 3) aufmerksam: verna služba, Burg.; verno gledati, aufmerksam ansehen; gledal ji je verno v obraz, Erj. (Izb. sp.); verno poslušati koga, jemanden aufmerksam, andächtig anhören.
verę́nka, f. die Zaunthür, jvzhŠt.
verę̑sovati, -ujem, vb. impf. = po fantovsko po noči kričati in ukati, jvzhŠt.
vę́rgrad, m. = regrat, Rib.- Cv.
veríga, f. 1) die Kette, Mur., Kras- Cig., Jan., nk., Dol.; — 2) der Kettenring, das Kettenglied, V. ( Rib.)- Cig., C., Ig (Dol.); — 3) die Thürklammer, die Thürnarbe, die Anlege hinter dem Vorlegeschlosse, Mur., C.; — 4) der Schlossriegel, der Thürschieber, C.; — 5) der Weinpressriegel (ein Weinpresspflock, der auf die Treber drückt), vzhŠt.- C.
verigáč, m. der Riegel, ogr.- C.
vę́rih, m. = veruh 2), C., Medv. (Rok.).
verı̑j, m. = virij, tolmun, Polj.; pravijo, da babice iz verija otroke lovijo, Tolm.

41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA