Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (4.201-4.300)

  1. rȗdnik, m. die Erzgrube, das Bergwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  2. rudnína, f. das Mineral, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  3. rudnı̑nar, -rja, m. der Mineralog, Cig. (T.).
  4. rudnı̑narstvọ, n. die Mineralogie, Cig., Jan.
  5. rudnínast, adj. mineralartig, Cig.
  6. rudninoznȃnstvọ, n. die Mineralogie, Cig. (T.).
  7. rudnı̑nski, adj. mineralisch, Mineral-, Cig., Jan.; rudninsko olje, das Mineralöl, Levst. (Nauk); rudninska fizika, die Mineral-Physik, Cig. (T.).
  8. rudnı̑nstvọ, n. das Mineralreich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  9. rȗdniški, adj. Bergwerks-, Cig., nk.; rudniško merstvo, die Markscheidekunst, Cig. (T.); rudniški merčin, der Markscheider, Cig. (T.).
  10. rudnják, m. das Deichselpferd, Cig.; — prim. rudo.
  11. rúdnost, f. die Erzhaltigkeit, Cig., Jan.
  12. rúdọ, n. die Deichsel, Habd.- Mik., Jarn., Cig., vzhŠt.- SlN.
  13. rudobę̑rəc, -rca, m. der Erzklauber, Jan.
  14. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  15. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  16. rudokǫ̑pje, n. = rudokopstvo, Cig., Jan.
  17. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
  18. rudokǫ̑pstvọ, n. der Bergbau, das Bergwesen, Cig., C., nk.
  19. rudonǫ́sən, -sna, adj. erzführend, Cig. (T.).
  20. rudoprȃłnica, f. das Erzwaschwerk, der Waschherd, Cig., Jan.
  21. rudorǫ́dən, -dna, adj. minerogen, Cig. (T.).
  22. rudoròv, -róva, m., nam. rov, der Stollen, Jan.
  23. rudoslẹ̀d, -slẹ́da, m. die Schürfung: svobodni r., der Freischurf, DZ.
  24. rudoslẹ̑dba, f. die Schürfung, Cig. (T.), DZ.
  25. rudoslẹ̑dəc, -dca, m. der Schürfer, Jan., LjZv.
  26. rudoslẹ́dən, -dna, adj. Schurf-: rudoslẹ̑dna jama, der Schurf, Cig. (T.).
  27. rudoslẹdína, f. = rudoslednina, DZ.
  28. rudoslẹ̑dnica, f. die Schürferin, Cig.
  29. rudoslẹ̑dnik, m. der Schürfer, Cig.
  30. rudoslẹdnína, f. die Schürfgebür, Cig.
  31. rudoslǫ̑vəc, -vca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan.
  32. rudoslǫ́vən, -vna, adj. metallurgisch, Jan.
  33. rudoslǫ̑vje, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan.
  34. rudoslǫ̑vski, adj. metallurgisch, Cig.
  35. rudotòp, -tǫ́pa, m. der Schmelzofen, Jan. (H.).
  36. rudotǫ̑pnik, m. = rudotop, Cig.
  37. rudovína, f. die Erzart, Cig., Jan.
  38. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
  39. rudovı̑tost, f. die Erzhaltigkeit, Jan.
  40. rudozdẹ̑łnica, f. das Hüttenwerk, DZ.
  41. rudoznȃnəc, -nca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan., nk.
  42. rudoznȃnski, adj. metallurgisch, Cig., Jan., nk.
  43. rudoznȃnstvọ, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan., nk.
  44. rudožgȃłnica, f. das Rösthaus in den Hüttenwerken, Cig.
  45. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
  46. rȗdstvən, -stvəna, adj. Mineral-, mineralisch, Cig.
  47. rȗdstvọ, n. = rudninstvo, Cig., Jan.
  48. rudúga, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  49. rufijȃn, m. der Kuppler, Dict., Mur., Cig., C.; — prim. bav. ruffian, it. ruffiano, Mik. (Et.).
  50. rufijána, f. die Kupplerin, Cig.
  51. rufijȃnčič, m. dem. rufijan; der Kuppler, Dict.
  52. rufijániti, -ȃnim, vb. impf. kuppeln, Dict., Mur., Cig.
  53. rufijȃnka, f. die Kupplerin, Dict., Mur., Cig., C.
  54. rufijȃnski, adj. Kuppel-, kupplerisch, Cig., M.
  55. rufijȃnstvọ, n. die Kuppelei, Mur., Cig., Valj. (Rad).
  56. rúgati se, -a se, vb. impf., Z., Zv., pogl. rigati se.
  57. rugóta, f., pogl. rogota.
  58. rúha, f. 1) das Leintuch, bes. das Bettuch, Mur., Cig., Krelj, Vrt., kajk.- Valj. (Rad), Dol., vzhŠt.; — das Tischtuch, vzhŠt.; — 2) eine Art Heunetz aus Bast, Rib.- M.; — prim. rjuha.
  59. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
  60. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
  61. rúhica, f. dem. ruha, Dict.
  62. rȗhma, f. ein plötzlicher Sturm, ( fig.) ein Auflauf, ein Tumult, SlGor.
  63. rȗhmati, -am, vb. impf. tosen, lärmen, C., Z.
  64. rúhniti, rȗhnem, vb. pf. einbrechen, C.
  65. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
  66. rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras- Mik., Tuš. (B.), Štrek.
  67. rúja, f. die Schafgarbe (achillea millefolium), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  68. rujàv, -áva, adj., pogl. rjav.
  69. rujevína, f. das gelbe Sumachholz, Cig. (T.).
  70. rȗjht, m. grüner Wasserfrosch (rana esculenta), Mur., Jan., Erj. (Ž.).
  71. rujhtáč, m. = rujht, Mur., Jan., Danj.- Valj. (Rad).
  72. rȗjhtati, -am, vb. impf. = regetati, schreien wie die grünen Teichfrösche, Mur.
  73. rújhtəlj, -tlja, m. = rujht, Mur.
  74. rȗk, m. die Brunft der Hirsche, Mik.
  75. rukáč, m. der Brunfthirsch, Jan.
  76. rúkalica, f. das Maßliebchen (bellis perennis), Fr.- C., Josch; — prim. avstr.-nem. das Ruckerl, C.
  77. rúkanje, n. 1) das Brüllen, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Hirschbrunft, Cig.
  78. rúkati, -kam, -čem, vb. impf. brüllen: krave, voli rukajo, Vrt., Lašče- Levst. (M.); jelen ruka, der Hirsch schreit, röhrt, V.-Cig., Lašče- Levst. (M.); — brunften (o jelenu), Cig., Jan., M.
  79. rȗklja, f. = rutica, die Raute, Štrek.; — prim. rukulja.
  80. rúkniti, rȗknem, vb. pf. einen Ruck thun, stoßen; — iz nem.
  81. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
  82. rúla, f. der Gneis ( min.), Cig., Jan., Erj. (Rud.)- C., UčT.; — češ.
  83. rúliti, -im, vb. impf. brüllen, heulen, Dict., Z., Burg. (Rok.); bik ruli, Z.; burja ruli, Z.; divjaki še zdaj rulijo pod zemljo v jazbini, LjZv.
  84. rūm, m. neka žganjica, der Rum.
  85. rumè, -ę́ta, m. rumenkast vol, Valj. (Rad), Idrija.
  86. rumèn, -éna, adj. 1) gelb; rumeno listje; rumeno solnce; rumeni lasje, das Goldhaar, Jan.; — 2) roth, Jan., ogr.- C.; rumena kri, Schönl.
  87. rumę̑n, m. 1) der Ducaten, C.; — 2) ein rothgelber Ochs, BlKr., Lašče- Levst. (M.).
  88. rumę̑na, f. eine rothgelbe Kuh, Cig., BlKr., Lašče- Levst., Ljub.
  89. rumę̑nce, n. der Eierdotter, Kor.- Jarn.
  90. rumę́nče, -eta, m. ime rumenemu volu, Vrtov. (Km. k.), Tolm.- Erj. (Torb.).
  91. rumę́nčək, -čka, m. dem. rumenec; 1) neki čmrlj, Ravn.- Cig., Mik.; — 2) rumene dlake voliček, BlKr.- Let.
  92. rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
  93. rumę́nək, -nka, m. die Kamille (matricaria chamomilla), C.
  94. rumenẹ̑nje, n. das Gelbwerden.
  95. rumenẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden; grozdje rumeni; jabolka rumenijo.
  96. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
  97. rumenı̑čnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  98. rumenı̑ja, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.).
  99. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
  100. rumenílọ, n. 1) die gelbe Farbe, das Gelb, Cig., Jan., DZ.; anilinovo r., das Anilingelb, DZ.; — 2) die Röthe: večerno r., Jan.; — die Schminkröthe, Habd.- Mik.; — die rothe Schminke, Guts.- Cig.

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA