r (40.501-40.600)

40501. tresoròk, -rǫ́ka, adj. mit der Hand zitternd, Jan.
40502. trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.
40503. tresúlja, f. ein Ding, das zittert, Cig.; — die Zitternadel, Cig.
40504. tresȗljəc, -ljca, m. der Zitterer, Gor.
40505. tresȗljka, f. das Liebesgras (eragrostis), C.; — das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
40506. trẹščánja, f. = velika treska, C.
40507. trẹ́ščati, -ím, vb. impf. ( eig. berstend krachen), bersten, Mik., Krelj.
40508. trẹščíca, f. dem. treska; das Spänchen.
40509. trẹščı̑čje, n. coll. Spänchen, Späne.
40510. trẹščína, f. = velika treska, C.
40511. trẹ́ščiti, trẹ̑ščim, vb. pf. 1) einen Krach verursachen; — z durmi t., die Thüre zuschlagen; — krachend stürzen, fallen; na tla, z glavo ob zid t.; — kakor ji je treščilo v glavo, wie es ihr eben einfiel, LjZv.; kaj ti ne trešči v glavo, hlapče! Jurč.; — 2) einschlagen (vom Blitz); v hišo je treščilo; — 3) schmettern; t. koga ob tla, ob zid.
40512. trẹščjè, n. coll. Holzspäne, Hal.- C.
40513. trę́šljika, f. das Fieber, das Wechselfieber, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Dalm., Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; t. me tere, Mik.
40514. trę́šljikav, adj. = mrzličen, fieberkrank, Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.).
40515. trẹ́šniti, trẹ̑šnem, vb. pf., Preš., Štrek., pogl. treščiti, tres(k)niti.
40516. trẹ̑təv, -tve, f. das Brecheln, Cig., C.
40517. trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.- Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.- Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič ( Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.- Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.- Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.- Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.- M., C., Ig (Dol.), Notr.
40518. tretjáča, f. 1) dreitägiges Fieber, C.; — 2) das dritte Heu, Jan. (H.).
40519. tretjáčiti, -ȃčim, vb. impf. = tretjo kop v vinogradu opravljati, Fr., Hal.- C.
40520. tretjȃčnja, f. tretja kop v vinogradu, C.
40521. tretják, m. 1) ein dreijähriges Thier männlichen Geschlechtes, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) der Tertianer, Valj. (Rad); — 3) der Drittelbauer, Cig.; — 4) ein drei Einheiten enthaltendes Geldstück, Boh.
40522. tretjákinja, f. ein dreijähriges weibliches Thier, Cig.
40523. tretjákovica, f. 1) = seno tretje košnje, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pogl. trečakovica; prim. tretjakovka.
40524. tretjákovka, f. = svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.
40525. tretjȃnka, f. dreitägiges Fieber, Cig.
40526. tretjáški, adj. tertiär ( geol.), Cig., Jan., Cig. (T.).
40527. trę́tjəc, -tjəca, m. der Dritte: kdor n. pr. v igri kot tretji kaj dela, Valj. (Rad); — = tretji roj, C.; — der Drittgeborene, Mur.
40528. tretjegọ̑rje, n. das Tertiärgebirge ( geol.), Cig. (T.); — po češ.
40529. tretjegọ̑rski, adj. tertiär ( geol.), Cig. (T.); — po češ.
40530. tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.
40531. tretjerę̑dnik, m. = član tretjega reda svetega Frančiška, ZgD.
40532. tretjeroję́nəc, -nca, m. der Drittgeborene, Jan. (H.).
40533. tretjetvǫ́rən, -rna, adj. tertiär ( geol.), Cig., Jan.
40534. trę́tjevəc, -vca, m. = tretji roj, Gor.
40535. trę́tji, num. der dritte; v tretje, zum drittenmal; v tretje gre rado.
40536. tretjíca, f. 1) triletna ovca, Cig., ali svinja, Dol.; — svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.; — krava v tretjem letu, Cig.; — 2) dreitägiges Fieber, Z.; — 3) der dritte Klee, Z.; — 4) die Terz, Jan.
40537. trę́tjič, m. = tretji roj, Por., Levst. (Beč.).
40538. trę́tjič, adv. zum drittenmal, drittens.
40539. trę́tjikrat, adv. = tretji krat, zum drittenmal.
40540. tretjína, f. das Drittel.
40541. tretjı̑nar, -rja, m. der Drittelbauer, Cig.
40542. tretjı̑nik, m. = pomagač čredniku, (tretjinek) Cig., Gor.- Z., Burg. (Rok.), Kres.
40543. tretjíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) pasti tretjino krav, pomagač biti čredniku, Burg. (Rok.), Kres, Gor.; — 2) tretjo kop v vinogradu opravljati, vzhŠt.- C.
40544. tretjı̑nka, f. das Drittel, Cig., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
40545. trę̑tnica, f. = tretjača 1), Dict.
40546. trę̑tnik, m. = sušec, der Monat März, Cig.
40547. trẹ́zək, -zka, adj. = trezen, Guts., Jarn., Jan.
40548. trẹ́zən, -zna, adj. = ne pijan, nüchtern; — ( pren.) t. človek, trezno soditi, nk.
40549. trẹ́zəv, -zva, adj. = trezen, Cig., Jan., C., Krelj, Cv., Ig (Dol.); bodimo trezvi! Dalm.; (treziv, Meg., Trub., Dalm.).
40550. trẹ́zljiv, adj. = trezev, Guts., Trub.
40551. trẹ̑znik, m. der Nüchterne, Mur.
40552. trẹ́zniti, -im, vb. impf. nüchtern machen, C.; — t. se, nüchtern werden, Cig.
40553. trẹ́znost, f. die Nüchternheit.
40554. trẹ́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) nüchtern sein, Jan., M.; — 2) pogl. trezvati.
40555. trẹ́zvati, -am, vb. impf. nüchtern machen, Z.; (trezovati, Mur., Ravn.).
40556. trẹ́zvək, -zəvka, adj. = trezev, Rož.- Kres.
40557. trẹzvọ̑st, f. = treznost, Meg., Cig., Jan. (trezivost), Trub.
40558. tȓg, m. 1) der Markt: dober t. imeti, seine Ware gut anbringen, C.; v trg iti, Goriš.; — dober trg = dober kup, wohlfeil, Rez.- C.; bes. der Wochenmarkt; der gewöhnliche Lebensmittelmarkt; na trgu kaj kupiti; — der Platz, wo etwas gewöhnlich verkauft wird; žitni trg; — 2) ein öffentlicher Platz; glavni trg, der Hauptplatz; — 3) der Marktflecken; mesta, trgi in vasi.
40559. trgáč, m. 1) der Pflücker, Cig., Jan.; — der Weinleser, Cig., Mik., Dalm., Hip. (Orb.), Škrinj., Zora, Cv., BlKr.; — 2) der Reißpflug, C.; — 3) der Obstbrecher, Cig.; prim. obirač 2); — 4) t. toka, der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
40560. trgȃłnik, m. der Obstbrecher, SlGor.- C.
40561. tŕganje, n. 1) das Reißen; — 2) das Pflücken; — die Weinlese; — 3) t. (po udih), das Gliederreißen; — 4) das Raufen, die Balgerei.
40562. trgȃtəv, -tve, f. die Weinlese.
40563. tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — ( pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen ( intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
40564. trgȃtva, f. = trgatev.
40565. trgȃtvən, -tvəna, adj. Weinlese-, C.
40566. trgȃvəc, -vca, m. der Weinleser, Cig., Jan.; za trgavci jagode pobirati, Škrinj.- Valj. (Rad).
40567. tŕgavica, f. der Rheumatismus, vzhŠt.- C.
40568. trgȃvka, f. die Weinleserin, Cig., Jan.
40569. trgȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
40570. tȓgež, m. der Raufbold, Valj. (Rad).
40571. tŕgniti, tȓgnem, vb. pf. zucken, Jan. (H.).
40572. trgopǫ́rən, -rna, adj. trgoporna trdnost, die Zugfestigkeit, Sen. (Fiz.).
40573. trgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zupfend rütteln, C.
40574. trgovȃnje, n. die Betreibung des Handels, der Handelsverkehr, DZ.
40575. trgováti, -ȗjem, vb. impf. Handelsmann sein, Handel treiben, Mur., Cig., Jan., nk.
40576. trgovȃvəc, -vca, m. der Händler, der Kaufmann, Jan.
40577. trgovčàn, -ána, m. = tržan, C.
40578. trgǫ̑včinja, f. = trgovka, Jan.
40579. trgǫ̑vəc, -vca, m. der Handelsmann, Mur., Cig., Jan., nk.
40580. trgovína, f. 1) der Handel; t. s sadjem, s knjigami, der Obst-, Buchhandel; t. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinhandel; — 2) die Ware, C., Z.; vsako trgovino v prodajo staviti, Levst. (Nauk).
40581. trgovı̑nski, adj. den Handel betreffend, Handels-.
40582. trgovı̑nstvọ, n. 1) das Handelswesen, Jan., nk.; — 2) = pravica, po kateri se kako blago more prodajati mej trgovino, Levst. (Nauk).
40583. trgovíšče, n. 1) der Handelsplatz, Cig. (T.); — 2) = trg, der Marktflecken, kajk.- Valj. (Rad).
40584. trgǫ̑vka, f. die Handelsfrau, Cig., nk.
40585. trgǫ̑vnica, f. die Markthalle, die Warenhalle, Jan., Cig. (T.).
40586. trgǫ̑vski, adj. Handels-, Cig., Jan., nk.
40587. trgǫ̑vstvọ, n. das Handelswesen, Cig., Jan., nk.; — der Handelsstand, Cig., Jan.
40588. trgúlja, f. die Roggentrespe (bromus secalinus), M., C.
40589. tȓh, m. die Last, die Ladung, Meg., Habd.- Mik., Mur., Prip.- Mik.; — ( pren.) občinski trhi, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
40590. tŕhəł, -hla, adj. morsch, Jan., C., (trhèł, -là) Lašče- Erj. (Torb.); življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — trhlo lice, ein eingefallenes Gesicht, Jurč.
40591. trhlę̑n, adj. morsch; — t. človek, ein fauler, unbrauchbarer Mensch, Tolm.; — tudi: trhlèn, -éna, Dol.
40592. trhlę́nəc, -nca, m. ein fauler, unbrauchbarer Mensch, BlKr.
40593. trhlenẹ́ti, -ím, vb. impf. = trhleti, Ig (Dol.).
40594. trhlenína, f. morsches Holz, das Morschicht.
40595. trhlẹ́ti, -ím, vb. impf. morsch werden, C., Dol.
40596. trhlína, f. morsches Holz, C.
40597. tȓhlja, f. = trhel les, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
40598. trhljȃd, f. morsches Holz, C., Žnid.
40599. trhljȃdina, f. = trhljad, V.-Cig.
40600. trhljìv, -íva, adj. = trhel, C.

   40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani