r (401-500)

401. rȃstba, f. das Wachsthum, C.
402. rástən, -tna, adj. 1) üppig wachsend, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Gor.; — 2) das Wachsthum fördernd: jvzhŠt.
403. rástenje, n. das Wachsen.
404. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
405. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
406. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
407. rastína, f. das Gewächs, Dict., Z.
408. rastı̑təv, -tve, f. die Balz, Cig., Jan.
409. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
410. rȃstje, n. 1) das Wachsthum: debelca so v najlepšem rastju, Jarn. (Sadj.); — 2) das Gewächs, die Pflanze, Cig., Jan., DZ.; — coll. die Vegetabilien, das Pflanzenreich, Cig., Jan.
411. rastlíca, f. die Pflanze, C.
412. rastlíka, f. das Gewächs, die Pflanze, Z.; — der Ast, der Zweig, vzhŠt.
413. rastlína, f. das Gewächs, die Pflanze.
414. rastlı̑nar, -rja, m. der Pflanzensammler, Cig.; — der Pflanzenforscher, Cig.
415. rastlináriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit Pflanzen (mit der Botanik) abgeben, Cig., Jan.
416. rastlínast, adj. pflanzenartig, Cig.
417. rastlínica, f. dem. rastlina; das Pflänzchen.
418. rastlinják, m. das Gewächshaus, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
419. rastlı̑nje, n. coll. die Gewächse, die Pflanzen, die Flora, Mur., Cig., Jan., Jes., nk.
420. rastlinojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = rastlinojeden, Jan. (H.).
421. rastlinojẹ̑dəc, -dca, m. der Pflanzenesser, Cig., Jan.
422. rastlinojẹ́dən, -dna, adj. pflanzenessend, Cig.
423. rastlinojẹ̑dka, f. die Pflanzenesserin, Cig.; ein pflanzenfressendes Thier, Cig., Jan.
424. rastlinopìs, -písa, m. die Pflanzenbeschreibung, Jan.
425. rastlinopı̑səc, -sca, m. der Pflanzenbeschreiber, Cig., Jan.
426. rastlinopísən, -sna, adj. pflanzenbeschreibend, Cig.
427. rastlinopı̑sje, n. die Pflanzenbeschreibung, Cig., Jan.
428. rastlinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pflanzenforscher, der Botaniker, Jan.
429. rastlinoslǫ́vən, -vna, adj. botanisch, Jan.
430. rastlinoslǫ̑vje, n. die Pflanzenkunde, Jan.
431. rastlinoznȃnəc, -nca, m. der Pflanzenkenner, der Botaniker, Cig., Jan., Cig. (T.).
432. rastlinoznȃnski, adj. botanisch, Cig., Jan., nk.
433. rastlinoznȃnstvọ, n. die Pflanzenkunde, die Botanik, Cig., Jan., nk.
434. rastlı̑nski, adj. Pflanzen-.
435. rastlı̑nstvọ, n. das Pflanzenreich, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
436. rastljìv, -íva, adj. üppig wachsend: zelje je rastljivo, Polj.; rastljiva trta, Vrtov. (Vin.).
437. rástnost, f. die Vegetationskraft, Šol.
438. rȃstvọ, n. das Wachsthum, Cig., Pirc.
439. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
440. 1. ráša, f. = raš, Cig.
441. 2. ráša, f. neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
442. rȃšar, -rja, m. = kdor raš izdeluje, Cig.
443. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
444. rȃšč, m. = rašč f., GBrda.
445. rȃšč, rášča, adj. im Wachsen begriffen, C.; — üppig wachsend, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Goriš.; ti orehi so rašči, Gor.
446. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
447. ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.- Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).
448. ráščenje, n. die Begattung (von Vögeln): die Balz, Cig.
449. raščevı̑t, adj. = raščav, üppig wachsend, C., Vrtov. (Vin.).
450. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.
451. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
452. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
453. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
454. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
455. ráševina, f. = raš.
456. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
457. ráševnat, adj. = rašev, Mik.
458. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
459. rašílọ, n. der Schürhaken, Jan.
460. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
461. raška, f. der Zank, Guts.- Cig., (ražka, Jarn.).
462. rȃškar, -rja, m. = kavka, Z.
463. rȃškarica, f. = kavka, Z.
464. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
465. 1. rȃšpa, f. die Raspel, Cig., Jan.; — po nem.
466. 2. rȃšpa, f. = rajšpa 2), Jan.
467. rȃšpar, -rja, m. der Raspelhauer, Cig.
468. rȃšpati, -am, vb. impf. raspeln, Cig., Jan.
469. rȃšpavəc, -vca, m. der Raspler, Cig.
470. rašpovíne, f. pl. die Raspelspäne, Cig.
471. rȃštvọ, n. die Krebszucht: raštvo umno uravnati, Erj. (Izb. sp.).
472. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Kot (na beneški meji)- Erj. (Torb.).
473. rátaj, m. der Pflüger, der Ackersmann; tudi: ratȃj, Valj. (Rad).
474. rátajka, f. das Ackersweib, Mur.
475. ratár, -rja, m. der Pflüger, der Ackersmann, Dict., Cig., Dol., Gor., Št.; tudi: rátar.
476. ratȃrstvọ, n. der Ackerbau, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
477. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
478. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
479. rȃtka, f. die Pflugreute, Jan.; — iz nem. 'Reute'.
480. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Vrtojba pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
481. ravȃn, ravnı̑, f. die Ebene; po ravnih, Polj.; — die ebene Fläche, Cig., Jan., Cig. (T.); das Niveau, Cig. (T.); (ravȃn, gen. ravȃni: v ravani, LjZv.).
482. ravȃnəc, -nca, m. der Bewohner der Ebene, SlN.
483. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
484. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
485. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
486. ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
487. ravę̑nəc, -nca, m. = ravanec, ogr.- C.
488. ravę̑nščina, f. = ravan, ravnina, ogr.- M., C.
489. rávna, f. = ravan: po gorah in ravnah, Dalm.- Valj. (Rad); — ravnà: Še lepši ravna, Kjer je pobič doma, Npes. ( Kor.)- Kres.
490. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
491. ravnȃłnica, f. das Richtscheit, C.
492. ravnȃłnik, m. das Richtscheit, C.
493. ravnálọ, n. naprava, katera kaj ravna: r. svetlobe, der Lichtregulator, Cig. (T.); — die Hemmung, das Echappement in der Uhr, Cig. (T.); — ( fig.) die Richtschnur, die Regel, Cig., C.; r. človeške volje, Cv.
494. ravnár, -rja, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.), DZ.
495. ravnȃtelj, m. der Leiter, der Director, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
496. ravnȃteljica, f. 1) die Leiterin, die Directrice, nk.; — 2) črta r., die Richtlinie, die Richtungslinie ( math.), Cig. (T.).
497. ravnȃteljstvọ, n. die Leitung, die Direction, die Directorswürde, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
498. ravnȃtəv, -tve, f. das Verfahren, die Handlungsweise, Cig., Jan., C.
499. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
500. ravnȃva, f. das Vorgehen, das Verfahren, Cig., Jan., C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani