r (4.001-4.100)

4001. 1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
4002. 2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
4003. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
4004. rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
4005. 1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.
4006. 2. rǫ̑št, m. der Rost; — iz nem.
4007. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
4008. roštȃłnica, f. die Charfreitagratsche, Notr.
4009. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
4010. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
4011. 1. ròt, rǫ́ta, m. = rota, Jan., Kos.
4012. 2. ròt, róta, m. = sulec, der Huchen (salmo hucho), Jarn., Cig., Frey. (F.).
4013. róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
4014. rotácija, f. vrtenje, die Rotation.
4015. rǫ̑tba, f. der Schwur, der Eid, C.; obljubim s to mojo ( nam. svojo) rotbo, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
4016. rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.
4017. roténje, n. das Schwören; (pravilno bi bilo: ročenje).
4018. rotína, f. = rotinja, Z.
4019. rotínja, f. die Baumwunde, Cig.
4020. rotíšče, n. der Schwurplatz, Cig., Jan.
4021. rotı̑təv, -tve, f. das Beschwören, die Beschwörung, Cig.
4022. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
4023. 2. rotíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, Z.
4024. rotı̑vəc, -vca, m. 1) der Beschwörer, Cig., Jan.; — 2) der Schwörer, Cig.
4025. rǫ̑tman, m. der Geschworene, Jan.
4026. rǫ̑tnik, m. der Geschworene, Mur., Jan.
4027. rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
4028. rotnjȃva, f. die Wunde an einem Baume, Cig.; — prim. roten.
4029. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
4030. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
4031. rováč, m., Cig., pogl. rvač.
4032. rovȃča, f. der Karst, C.
4033. rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
4034. rovalíšče, n. = krtine, C.
4035. rovár, -rja, m. der Wühler, Cig., Jan., ZgD.
4036. rováriti, -ȃrim, vb. impf. wühlen, aufwiegeln, Jan. (H.).
4037. rovȃrstvọ, n. die Wühlerei, Jan.
4038. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
4039. rováša, f. = rovaš, M., Valj. (Rad).
4040. rovášiti, -ȃšim, vb. impf. einkerben, Cig., Jan.
4041. rovátati, -am, vb. impf. mit der Kreide schreiben, zeichnen, ogr.- C.
4042. rovȃtək, -tka, m. 1) der Umriss, ogr.- C.; — 2) der Rechenstein, ogr.- C.
4043. 1. rováti, rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
4044. 2. rováti, rújem, vb. impf. = rvati.
4045. rovávən, -vna, adj., Šol., pogl. rvaven.
4046. róvəc, -vca, m. neki hrošček: der Rebenstecher, SlGor.
4047. róvən, -vna, adj. Graben-, Stollen-, Jan. (H.).
4048. rovendáti, -ȃm, vb. impf. = rjuti, Lašče- Levst. (Rok.).
4049. rovíca, f. der Schacht, C.
4050. róvič, m. dem. rov; — das Bächlein, C.
4051. rovı̑n, m. der Wirbelwind, Ip.; ( nam. rvin).
4052. rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
4053. rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
4054. rǫ̑vka, f. die Spitzmaus (sorex), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
4055. rǫ̑vlək, -vləka, m. = lovrek, kajk.- Valj. (Rad).
4056. rǫ́vnica, f. die Rodehacke, die Reuthaue (mit schmalem Eisen), Cig., Jan., Mik., Gor.
4057. rovokòp, -kǫ́pa, m. der Mineur, Jan. (H.).
4058. rǫ̑vštati, -am, vb. impf. rasseln, rumpeln, klirren, Cig., Jan.; — prim. roštati.
4059. rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
4060. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
4061. rǫ̑vtarski, adj. Gereuter-; rovtarske Atene, Preš.
4062. rǫ́vte, f. pl., = rovt, Cig., Preš., Notr.
4063. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
4064. rǫ̑zgast, adj. rebenartig, Cig.
4065. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
4066. rozgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. unmäßig laut lachen, C.
4067. rǫ̑zgovje, n. coll. = presne rozge ali mladike trsne, Fr.- C.
4068. rǫ̑zgva, f. = rozga, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan., C.
4069. rozīna, f. suha grozdna jagoda, die Rosine.
4070. rozōlija, f. der Rosolibrantwein (Rosoglio).
4071. rozōlijar, -rja, m. der Rosogliohändler, Cig., Jan.
4072. rǫ̑ž, m. die Blechmarke, Gor.; — prim. 1. roš, rovaš.
4073. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
4074. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
4075. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
4076. rǫ̑žar, -rja, m. der Kräutersammler, Cig.; — der Blumenverkäufer, Škrinj.- Valj. (Rad).
4077. rǫ̑žarica, f. 1) die Kräutersammlerin, Cig.; — 2) das Rosenmädchen, Cig., Jan.; — 3) (smokva) r., die Rosenfeige, Cig.
4078. rǫ̑žast, adj. 1) geblümt; rožasta ruta, rožast kožuh; — 2) rosenartig, Cig., Jan.; — rosenroth, Cig. (T.).
4079. rǫ̑ždže, n. coll. = rožje, ogr.- Mik.
4080. róžəc, -žca, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) = orobkan koruzen klas, BlKr.; — 3) neka očesna bolezen svinjska, vzhŠt.- C.; — 4) der Regenbogen, ogr.- C., Valj. (Rad).
4081. róžək, -žka, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) der Fühlfaden der Insecten, Cig.
4082. 1. rožę̑n, adj. aus Horn, Horn-.
4083. 2. rǫ̑žən, -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; ( prim. režni, rženi cvet).
4084. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
4085. 4. rǫ́žən, -žna, adj. abscheulich, C.; (ružen, Mik. [Et.]); — hs. ružan.
4086. rožę̑nast, adj. hornartig, hornicht, Cig., Jan.
4087. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
4088. roženẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Horn werden, Jan. (H.).
4089. roženíca, f. 1) das Horn (als Gefäß), ein hornartiges Gefäß, Zv.; — 2) die Hornhaut des Auges, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 3) der Dachsparren, C., Zora, vzhŠt., jvzhŠt.; roženice ali lemezi, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Beschläge der Heugabeln (oft aus Horn), M., Z.
4090. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
4091. roženı̑nar, -rja, m. der Hornarbeiter, Cig.
4092. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
4093. rǫ́ževəc, -vca, m. 1) der Rosenstrauch, Jan.; — 2) der Rosenquarz, Erj. (Min.).
4094. rǫ́ževica, f. das Rosenwasser, Jan. (H.).
4095. roževína, f. die Rosenessenz, Jan. (H.).
4096. rǫ́ževka, f. der Rebenschoss, jvzhŠt.; — prim. rozga.
4097. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
4098. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
4099. rǫ̑žičar, -rja, m. der Rosenapfel, Jan.
4100. rožíčav, adj. voll Mutterkorn: rž je rožičava, Gor., Dol.

   3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani