Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (40.001-40.100)

  1. toríłən, -łna, adj. Schal-: torı̑łna vaga, die Schalwage, Cig.
  2. torı̑łka, f. = torilce, Ljub.
  3. torı̑łnica, f. 1) (vaga) t., die Schalwage, Cig.; — 2) das Gedenkemein (omphalodes), C., Tuš. (B.).
  4. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  5. torílovəc, -vca, m. die Schildflechte, die Schüsselflechte (parmelia), Tuš. (B.).
  6. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  7. tóriti, tǫ́rim, vb. impf. verstreuen, verzetteln, Mur., Jan., Mik., vzhŠt.
  8. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  9. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  10. tǫ̑rklja, f. 1) = torka, C., M.; — 2) psovka nerodni ženski, SlGor.- C.
  11. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  12. tornīstər, -tra, m. telečjak, der Tornister.
  13. toromèr, -mę́ra, m. der Reibungsmesser, Cig. (T.).
  14. tōrta, f. sladčičarsko pecivo, die Torte.
  15. tōrtar, -rja, m. der Tortenbäcker, Cig.
  16. toržę̑vka, f. neka črešnja, Gradišče na reki Ipavi- Erj. (Torb.).
  17. tǫ̑stran, praep. c. gen. diesseits.
  18. tostránski, adj. diesseitig.
  19. tovar, m. 1) = tovor, C.; — 2) = osel, C., Ist.- Nov., C.
  20. továrənski, adj. Fabriks-: tovarenski proizvodi, DZ.
  21. tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)- Mik.; (tovarh, Guts.).
  22. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  23. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
  24. tovarišíca, f. 1) die Gefährtin, die Genossin; — 2) die Kranzjungfer, Goriš.- C., BlKr.- Let.
  25. tovarišı̑ja, f. die Gesellschaft, po slabi tovarišiji rada glava boli.
  26. továrišiti se, -ȃrišim se, vb. impf. Umgang pflegen: t. se s kom, Cig., Jan., M., C.
  27. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
  28. továrna, f. die Fabrik, nk.; — prim. češ. tovarna, Warenlager, Fabrik.
  29. tovȃrnar, -rja, m. der Fabrikant, nk.
  30. tovȃrnik, m. = tovarnar, der Fabrikant, Bes., Vrt.
  31. tovȃrniški, adj. Gewerbs-, Fabriks-, Jan. (H.).
  32. tovȃrništvọ, n. das Fabrikswesen, Jan. (H.).
  33. tovȃruš, m. = tovariš, Meg., Habd.- Mik., Ev. (Rok.); (tudi: der Gemahl, kajk.- Valj. [Rad]).
  34. tovȃruštvọ, n. = tovarištvo, Meg., Dict., kajk.- Dalm., Schönl., Kast.
  35. tovę̑rna, f. = taberna, krčma, Trub., Krelj.
  36. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
  37. tovórək, -rka, m. dem. tovor, eine kleine Saumlast.
  38. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
  39. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
  40. tovorı̑vəc, -vca, m. das Saumthier: der Tragesel, Cig.; das Saumpferd, M.
  41. tovorı̑vka, f. ein weibliches Saumthier, Mur., Ravn., DZ.
  42. tovorjénje, n. das Säumen.
  43. tovǫ̑rnica, f. die Säumerin; — die Weinhändlerin.
  44. tovǫ̑rnik, * m. 1) der Saumthiertreiber, Dict.; — der Säumer; (vinski) t., der Weinhändler; — der Waarenführer, Cig., DZ.; — tudi: tovȏrnik, tovórnik, Valj. (Rad).
  45. tovórniški, adj. Säumer-; tovorniško sedlo, der Saumsattel, Dict.
  46. tovǫ́rski, adj. Saum-, Cig.
  47. tovǫ́rščina, f. = plača za tovorjenje, C.
  48. tovrę̑d, adv. = tored, um diese Zeit herum, vzhŠt.- C.
  49. tovrę̑da, adv. = tored, Jarn. (Sadj.).
  50. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
  51. tožárjenje, n. die Klagerei, das Processieren.
  52. tràb, trába, m. ein Arm des vorderen oder hinteren Wagenzwiesels, der Wagenschere, vzhŠt., BlKr.; pl. trabi, der Wagenzwiesel, die Wagenschere, Cig., vzhŠt.
  53. trábəlj, -blja, m. = trabje, Lašče- Erj. (Torb.).
  54. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  55. trȃblja, f. die Plaudertasche, Gor.
  56. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  57. trȃblje, -bəlj, f. pl. = trabje, Cig., C., Dol.
  58. trabúza, f. die Plaudertasche, Mur., Z.
  59. trabúzati, -am, vb. impf. = trabljati, C., Z.
  60. trabúzgati, -am, vb. impf. = trabljati, Andr.
  61. trabuzljáti, -ȃm, vb. impf. = trabljati, Ig, Gor.
  62. tráca, f. irdene Bratpfanne, Hal.- C.
  63. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  64. trackáti, -ȃm, vb. impf. vertröpfeln, verstreuen, Z.; — verzetteln, verschwenderisch gebrauchen, Z., Polj.
  65. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh ( Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
  66. trȃčəc, -čca, m. dem. trak; das Bändchen.
  67. tráčica, f. dem. trača, Burg.
  68. trȃčič, m. dem. trak; das Bändchen.
  69. tračíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
  70. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
  71. trafīka, f. prodaja, die Trafik.
  72. trafikānt, m. prodajavec, der Trafikant.
  73. tragānt, m. neka smolasta tvarina, der Tragant.
  74. tragantovína, f. der Tragantstoff, Cig.
  75. trágati se, -am se, vb. impf. traga se mi = utraga me, toži se mi, ne ljubi se mi, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; — prim. nem. träge.
  76. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
  77. tragēd, m. pisatelj žaloiger, der Tragöde.
  78. tragēdija, f. žaloigra, die Tragödie.
  79. trāgičən, -čna, adj. tragediji primeren, tragisch, Cig., Jan., nk.
  80. trāgik, m. der Tragiker, Cig., Jan., nk.
  81. trāgika, f. die Tragik.
  82. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
  83. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
  84. trágljiv, adj. träge, Mur., Kast. (Rož.), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. utragljiv.
  85. trájanje, n. die Dauer, Cig. (T.).
  86. trájati, -jam, (-jem), vb. impf. dauern, anhalten, Dol.- Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  87. trájən, -jna, adj. dauerhaft, C., nk.
  88. trájnost, f. die Dauerhaftigkeit, Cig. (T.), nk.
  89. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
  90. trakáča, f. der Regenbogen, Dalm., Kast.- C.
  91. trákana, f. kozje ime, Krn, Bača- Erj. (Torb.).
  92. trȃkar, -rja, m. 1) der Bandmacher, Cig., M.; — der Bandhändler, Cig., Jan.; — 2) neki ponočni metulj: rdeči t., das rothe Ordensband (catocala elocata), modri t., das blaue Ordensband (catocala fraxini), Erj. (Ž.).
  93. trȃkarčək, -čka, m. dem. trakar; ein kleiner Bandhändler, Cig.
  94. trȃkarica, f. die Bandhändlerin, Cig., Jan.
  95. trakarı̑ja, f. der Bandhandel, Cig., Jan.
  96. trakáriti, -ȃrim, vb. impf. den Bandhandel treiben, Cig., Jan.
  97. trakárnica, f. die Bandfabrik, Cig., Jan.
  98. trȃkarski, adj. Bandhändler-, Cig.
  99. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
  100. trákavəc, -vca, m. der Strahlstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).

   39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA