Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (39.801-39.900)

  1. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  2. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
  3. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
  4. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
  5. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
  6. terı̑tva, f. = teritev, Mik.
  7. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
  8. terják, m. der Theriak.
  9. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.
  10. terjȃtəv, -tve, f. die Forderung, bes. die Geldforderung.
  11. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  12. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
  13. terjȃva, f. die Geldforderung, Cig., Jan.
  14. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
  15. tę̑rjavka, f. die Fordrerin.
  16. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
  17. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  18. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
  19. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
  20. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
  21. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
  22. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  23. tȇrna, f. trojica, die Terne.
  24. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
  25. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  26. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  27. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  28. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
  29. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
  30. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
  31. terpentīn, m. der Terpentin.
  32. terpentīnov, adj. Terpentin-: terpentinovo olje.
  33. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
  34. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  35. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  36. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  37. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  38. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  39. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  40. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  41. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  42. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
  43. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  44. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  45. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.
  46. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
  47. tesulārən, -rna, adj. kockoven, tessular, tessularisch, Cig. (T.).
  48. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
  49. tetraēdrski, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  50. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
  51. tetragonālən, -lna, adj. tetragonal.
  52. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
  53. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
  54. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.
  55. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
  56. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
  57. težkokŕvnost, f. die Schwerblütigkeit, Cig.
  58. thọ̑r, -rja, m. der Iltis, Mur., Jan., Volk., Danj.- Valj. (Rad); — prim. dehor.
  59. thọ̑rnica, f. die Iltisfalle, C., Kr.- Valj. (Rad).
  60. tiāra, f. papeževa krona, die Tiara.
  61. tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  62. tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  63. tīgrast, adj. tigerartig, Cig.; — tigerfarbig, Cig., Jan.
  64. tīgrica, f. das Tigerweibchen, Cig., Jan.
  65. tīgrov, adj. vom Tiger, Tiger-, Jan.
  66. tigrovína, f. die Tigerhaut, Cig., DZ.
  67. tīgrovka, f. das Tigerweibchen, Jan., C.
  68. tīgrski, adj. Tiger-, Cig.
  69. tinktūra, f. izvleček, razmok, die Tinctur.
  70. tipogrāf, m. tiskar, der Typograph.
  71. tipografı̑ja, f. tiskarstvo, die Typographie.
  72. tipogrāfski, adj. tiskarski, typographisch.
  73. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  74. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  75. 3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
  76. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  77. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  78. tiráča, f. = terača 1), Cig., Jan.
  79. tirāda, f. dolga, nališpana perioda v govoru, die Tirade.
  80. tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
  81. tirān, m. trinog, der Tyrann.
  82. tiranı̑ja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
  83. tı̑ranje, n. das Treiben.
  84. tirānstvọ, n. trinoštvo, die Tyrannei.
  85. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  86. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  87. tı̑ravəc, -vca, m. der Treiber, Mur.
  88. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  89. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  90. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  91. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  92. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  93. tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  94. tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
  95. tiskár, -rja, m. der Buchdrucker, Mur., Cig., Jan., nk.
  96. tiskaríca, f. die Buchdruckerin, Jan. (H.).
  97. tiskárna, f. = tiskarnica, nk.
  98. tiskárnica, f. die Druckanstalt, die Buchdruckerei, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  99. tiskárski, adj. Drucker-, Druck-: tiskarsko delo, tiskarski troški, tiskarski pogreški, Cig. (T.), nk.
  100. tiskȃrstvọ, n. die Buchdruckerei, die Buchdruckerkunst, Cig., Jan., nk.

   39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA