Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (39.701-39.800)

  1. tȃrəc, -rca, m. der Quetscher, Cig.
  2. tarīfa, f. cenovnik, der Tarif.
  3. tarīfən, -fna, adj. Tarif-
  4. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  5. tarnáč, m. Jammerer, Nov.
  6. tȃrnanje, n. das Jammern, das Klagen.
  7. tȃrnati, -am, vb. impf. = jammern, klagen.
  8. tarnávati, -am, vb. impf. = tarnati, Jan.
  9. tȃrnavəc, -vca, m. der Jammerer.
  10. tȃrnica, f. kraj, kjer tarejo predivo, die Flachsbreche, Cig., Polj.
  11. 1. tȃrnja, f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.
  12. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  13. tarnjáti, -ȃm, vb. impf. = tarnati, Jan.
  14. tarnjávati, -am, vb. impf. = tarnati, Npes.-Schein.
  15. tarōk, m. das Tarokspiel.
  16. tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
  17. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  18. tavmatrōp, m. čudokret, das Thaumatrop, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  19. tȃvžentroža, f. = svedrec, das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium); tavžentrože piti, den daraus bereiteten Thee trinken.
  20. teātər, -tra, m. gledališče, das Theater.
  21. teatrālən, -lna, adj. theatralisch.
  22. tédnar, -rja, m. der Wöchner, V.-Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Gor.
  23. tehtarína, f. die Waggebür, DZ.
  24. tę̑htničar, -rja, m. der Wagemacher, Cig., Jan.
  25. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  26. tekaríca, f. die Läuferin, Jan. (H.).
  27. tę̑lčar, -rja, m. der Kälberhändler, C.
  28. telegrāf, m. brzojav, der Telegraph.
  29. telegrafı̑ja, f. brzojavstvo, die Telegraphie.
  30. telegrāfski, adj. brzojaven, Telegraphen-, telegraphisch.
  31. telegrām, m. brzojavka, das Telegramm.
  32. tẹlesomę́rən, -rna, adj. stereometrisch, Jan.
  33. tẹlesomę̑rje, n. die Körpermessung, Cig. (T.); die Stereometrie, Jan.
  34. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
  35. telę̑tar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig., Jan.
  36. teletáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  37. telı̑čar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig.
  38. teličáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  39. tẹlomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  40. təmnı̑čar, -rja, m. 1) der Kerkermeister, Cig., Jan., Zora; — 2) der Arrestant, ogr.- Valj. (Rad).
  41. təmnı̑čarica, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  42. təmnı̑čarstvọ, n. das Kerkermeisteramt, Jan. (H.).
  43. təmnobárvən, -vna, adj. dunkelfarbig, Cig., Jan., nk.
  44. təmnomǫ́dər, -dra, adj. dunkelblau, nk.
  45. təmnordèč, -ę́ča, adj. dunkelroth.
  46. təmnorjàv, -áva, adj. dunkelbraun.
  47. təmnorumèn, -éna, adj. dunkelgelb.
  48. temperamēnt, m. narav, das Temperament.
  49. temperatūra, f. toplina, die Temperatur.
  50. tēmpljar, -rja, m. der Tempelherr, der Templer, Cig., Jan.
  51. tēmpljarski, adj. Tempelherren-, Templer-: t. red, Cig., Jan.
  52. tənčı̑čarica, f. die Florfliege (hemerobius perla), Jan., Erj. (Ž.).
  53. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
  54. tənkoskŕbən, -bna, adj. sehr sorgfältig, Vrtov. (Vin.).
  55. tənkostébrn, adj. feinsäulig, Cig.
  56. tənkovràt, -vráta, adj. dünnhalsig, Cig., Jan.
  57. tənkovrátən, -tna, adj. dünnhalsig, Cig.
  58. tenōr, -rja, m. die hohe Männerstimme im Gesang, der Tenor.
  59. tenorīst, m. der Tenorist.
  60. teokratı̑ja, f. bogovladje, die Theokratie.
  61. teokrātski, adj. bogovladen, theokratisch.
  62. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  63. teorētičən, -čna, adj. kar je po teoriji, theoretisch.
  64. teorētik, m. der Theoretiker.
  65. teorētiški, adj. theoretisch, Cv.
  66. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
  67. teorı̑jski, adj. theoretisch, Žnid.
  68. tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
  69. tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
  70. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  71. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
  72. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  73. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
  74. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
  75. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
  76. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  77. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  78. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
  79. tercēt, m. trospev, das Terzett.
  80. tercijȃl, m. der Bettbruder.
  81. tercijȃlka, f. die Bettschwester.
  82. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
  83. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
  84. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
  85. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
  86. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
  87. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
  88. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
  89. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  90. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  91. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
  92. teríca, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin.
  93. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  94. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
  95. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
  96. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
  97. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  98. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
  99. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  100. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.

   39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA