r (39.501-39.600)

39501. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
39502. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
39503. štrę̑vsati, -am, vb. impf. schwerfällig (in großen Stiefeln) einhergehen, C., M.
39504. štrę́vsniti, štrę̑vsnem, vb. pf. im Gehen stolpern, C., M.
39505. štrfíca, f. = strpič, figa, Dol.
39506. štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
39507. štrfı̑čək, -čka, m. dem. štrfič; — neka češplja, kajk.- Valj. (Rad).
39508. štrı̑c, adv., praep., Mur., Cig., pogl. vštric.
39509. štrícati se, -am se, vb. impf. 1) in Reihe und Glied stehen, Fronte machen, V.-Cig.; — 2) wetteifern, Gor.
39510. štríga, f. = štrija, Jan. (H.).
39511. štrígalica, f., Cig., Jan., C., pogl. strigalica.
39512. štrígəlj, -glja, m. der Striegel; — iz nem.
39513. štrı̑glja, f., vzhŠt., pogl. striglja.
39514. štrigljȃvica, f., Mur., pogl. strigalica.
39515. štrigljȃvka, f., Mur., Cig., jvzhŠt., pogl. strigalica.
39516. štrigǫ̑n, m. der Blutsauger (der Vampyr), Jarn., C.; — prim. štriga.
39517. štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
39518. štrı̑t, adv. = vštrit, vštric: na štrit iti, vzhŠt.
39519. štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
39520. štrítiv, m. = štritof 1), Mur.
39521. štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
39522. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
39523. 2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
39524. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
39525. štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
39526. štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
39527. štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
39528. štrkȃt, m. eine Art Aronstab (arum italicum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
39529. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
39530. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
39531. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
39532. štŕkavka, f. die Spritzerin, Cig.
39533. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
39534. štŕkəlj, -klja, m. = štrcelj, C., Z.
39535. štrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flackern (o luči), C.
39536. štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
39537. štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
39538. štrkljȃvka, f. = redek sok, močnik, C., Slom., Št.
39539. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
39540. štrkǫ̑č, f. der Strichregen, Ravne nad Livkom- Erj. (Torb.).
39541. štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
39542. štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
39543. štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
39544. štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
39545. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
39546. štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
39547. štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
39548. štrlẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, emporragen, hervorragen; — š. v koga, jemanden starr ansehen, Jan.
39549. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
39550. štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
39551. štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
39552. štrlı̑ncavt, m. der Springinsfeld, Jan.; — der Herumstreicher, der Vagabund, Mik.
39553. štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
39554. štrlı̑nkati, -am, vb. impf. = štrlincati, herumstreifen, schwärmen, Jarn.- C.
39555. štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
39556. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
39557. 1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
39558. 2. štròk, štróka, m. = strok.
39559. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
39560. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
39561. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
39562. štrpìč, -íča, m. = strpič, C., Nov.
39563. štrpljáti, -ȃm, vb. impf. kaudern, Štrek.
39564. štrtáča, f. = štrtica 2), Cig.
39565. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
39566. štŕti, num., pogl. četrti.
39567. štrtíca, f. 1) die Quarte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das jeden vierten Tag wiederkehrende Fieber, Mur.
39568. štrtı̑n, m. = štrtinjak, Mur., Cig., Jan.
39569. štrtı̑njak, m. der Startin (10 österr. Eimer); pogl. četrtinjak.
39570. štrtı̑nka, f. = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — pogl. četrtinka.
39571. štrȗc, m. = noj, der Strauß, Mur., Cig., Jan.; — it. struzzo.
39572. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
39573. štrȗcati, -am, vb. impf. s pirhi š. = turčati, Cig., C.
39574. štrúčica, f. dem. štruca.
39575. štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
39576. štuča-krača, f. štučo-kračo prevrniti, einen Burzelbaum schlagen, LjZv.
39577. študę̑ra, f. = die Schnellwage, Dalm.; — prim. stodera.
39578. študı̑rati, -am, vb. impf. studieren.
39579. štukatūra, f. die Stuckarbeit, die Stuccatur, Cig., Jan., nk.
39580. štukatūrən, -rna, adj. Stuck-, Stuccatur-: štukaturne olepšave, Cv.
39581. štȗpar, -rja, m. kdor štupo prodaja, Valj. (Rad).
39582. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
39583. šumár, -rja, m. der Waldheger, Cig.
39584. šumȃrstvọ, n. die Waldwirtschaft, die Waldcultur, Cig. (T.), C.
39585. šumorẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, C.
39586. šumǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. rauschen, tosen, C.; — lärmen, ogr.- Mik.
39587. šumrȃd, f. das Gestrüpp, C.
39588. šumrẹ́ti, -ím, vb. impf. = šumoreti, C.
39589. šúndər, -dra, m. der Lärm.
39590. šundrálọ, n. der Lärmer, Cig.
39591. šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
39592. šundràv, -áva, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., C.
39593. šundrȃvəc, -vca, m. der Lärmer, Cig.
39594. šundrȃvka, f. die Lärmerin, Cig.
39595. šúntar, -rja, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
39596. šúntarica, f. die Hetzerin.
39597. šúntarski, adj. hetzerisch, aufwieglerisch.
39598. šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
39599. šúrja, m. = šurjak, Kras- Cig., Mik.
39600. šurják, m. = moje žene brat, der Schwager, Cig., Jan., C., Vrt., BlKr.

   39.001 39.101 39.201 39.301 39.401 39.501 39.601 39.701 39.801 39.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani