Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (39.001-39.100)

  1. škrbotẹ̑lica, f. das Leimkraut (silene inflata), Medv. (Rok.); — ( nam. škreb-?).
  2. škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
  3. škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  4. škrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, Jan.
  5. škrbozǫ̑bəc, -bca, m. der Zahnlückige, Dict.
  6. škrbozǫ̑bnica, f. die Zahnlückige, Jan. (H.).
  7. škrbozǫ̑bnik, m. = škrbozobec, Guts.- Cig.
  8. 1. škr̀c, škŕca, m. der Laut der schneidenden Schere, Cig.
  9. 2. škr̀c, škŕca, m. = škric, der Zipfel, Guts.; robec ima štiri škrce, zapŠt.- C.
  10. škŕcati, škȓcam, vb. impf. schnitzeln, vzhŠt.
  11. škrcljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzeln, ausschnitzeln, Jan.
  12. škŕcniti, škȓcnem, vb. pf. den Laut der schneidenden Schere bewirken, Jarn., Cig.
  13. škrę́ba, f. eine, die gerne die Zähne fletscht, Štrek.
  14. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  15. škrę̑ben, m. eine Baumhöhle, in der sich das Regenwasser ansammelt, C., Gor.- Valj. (Rad); — prim. škramola.
  16. škrebetáča, f. der Klingelbeutel, C.
  17. škrebetȃljka, f. 1) die Kinderklapper, (-alka), Valj. (Rad); — 2) die Schnarrheuschrecke, Cig. (T.).
  18. škrebetár, -rja, m. der Klingelbeutelträger, C.
  19. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
  20. škrebétəc, -tca, m. die Schelle, C.
  21. škrebetúlja, f. 1) die Klapper, Mur.; (als Vogelscheuche), C.; — 2) die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), Erj. (Ž.).
  22. škrę́biti se, -im se, vb. impf. š. se komu = pačiti se komu, jemanden angrinsen ( prim. stsl. sklabiti se, češ. šklebiti se, den Mund aufreißen), Erj. (Torb.).
  23. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
  24. škrebljíca, f. der Klingelbeutel, die Sammelbüchse, C.
  25. škrebljı̑vəc, -vca, m. der Grinser, Jan. (H.).
  26. škrebọ̑t, f. = srobot, die Waldrebe, C.
  27. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
  28. škrę́ca, f. = skorocel, rman, Poh.
  29. škrémen, -ę́na, m., C., pogl. kremen.
  30. škrę́mpəlj, -plja, m., Mur., pogl. krempelj.
  31. škrempljáč, m. eine Weinrebe mit Ranken, C.
  32. škreníca, f., Cig., C., pogl. skranjica.
  33. škŕga, f. nav. pl. škrge = skrge, die Kiemen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  34. škrgàd, -áda, m. = škrgat, Dict., Hip. (Orb.).
  35. škrgálja, f. die Ratsche, Vreme- Erj. (Torb.).
  36. škȓgar, -rja, m. škrgarji, die Kiemenschnecken (branchiata), Erj. (Ž.).
  37. škrgàt, -áta, m. = škržat, C.
  38. škŕgati, -am, vb. impf. knarren, Jan.
  39. škŕgav, adj. knarrend, Jan.
  40. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
  41. škrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Jan.
  42. škrgétəc, -tca, m. die Schelle, Jan.
  43. škrgonǫ̑žəc, -žca, m. = skrgonožec, Jan. (H.).
  44. škrgòt, -óta, m. das Schnarren, C.
  45. škrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = škrgutati, C.
  46. škrgoȗstnica, f. der Wurmfisch (amphioxus lanceolatus), Erj. (Ž.).
  47. škrgútanje, n. das Knarren, C.; — das Knirschen: zobno š., das Zähneknirschen, ogr.- C.
  48. škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  49. škrgútav, adj. schnarrend, Jan.
  50. škríba, f. neka otročja igra, C.; — prim. škribati.
  51. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  52. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
  53. škrı̑car, -rja, m. = škricman, Lašče- Levst. (Rok.).
  54. škrı̑cman, m. ein Mann, der einen Herrenrock (suknjo na škrice) trägt, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  55. škricǫ̑n, m. = škricman, C.
  56. škríka, f. = skrika, der Blaufalke (falco aesalon), Frey. (F.).
  57. škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.
  58. škríla, f. = škril, skril, C., Z.
  59. škrílast, adj. = skrilast, schieferig, C., Z.
  60. škrı̑łəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.
  61. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
  62. škrı̑lje, n. coll. das Pflastergestein, C.
  63. škríljevka, f. der Schotter, ogr.- C.
  64. škrı̑łnat, adj. = skrilnat, schieferig, C., Nov.; škrilnata streha, das Schieferdach, Cig.
  65. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
  66. škrílovje, n. coll. der Dachschiefer, C.
  67. škrínja, f. der Schrein, die Truhe; — pogl. skrinja.
  68. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
  69. škrínjica, f. dem. škrinja; eine kleine Truhe; das Kästchen, das Kistchen, die Schatulle, Cig., Jan.
  70. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
  71. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
  72. škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler ( zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
  73. škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
  74. škripȃłnica, f. = slabe gosli, die Fiedel, Cig.
  75. škripálọ, n. 1) die Knarre, Cig., Jan.; — 2) = stare, slabe gosli, die Fiedel, Cig.
  76. škrípanje, n. das Knirschen; das Knirren; — das Knarren; — tudi: škripȃnje.
  77. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
  78. škrípav, adj. 1) knarrend; škripav voz, Mur.; — knirschend, Mur.; — 2) karg, C., Št.- Z.
  79. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
  80. škrípavka, f. die Fiedel, C.
  81. škrípavost, f. die Kargheit, der Geiz, C.
  82. škripȃvščina, f. die Kargheit, C.
  83. škrı̑pavt, m. ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., Jan.
  84. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  85. škripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) knirschen, Cig.; — 2) zirpen: murin škripeče, Zora.
  86. škrı̑pkati, -am, vb. impf. knarren, Cig.
  87. škrı̑plje, -pəlj, f. pl. eine alte, schlechte Geige, die Fiedel, Jan.
  88. škrı̑pnica, f. die Fiedel, C.
  89. škrípniti, škrı̑pnem, vb. pf. einen knarrenden, knirschenden Laut von sich geben oder bewirken.
  90. škripòt, -óta, m. das Knarren, Mik.; — das Knirschen, Mur., Cig., Jan.
  91. škripóta, f. = škripot, Mik.
  92. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
  93. škripútati, -am, vb. impf. knarren, knirschen, C.
  94. škrjȃnčar, -rja, m. der Lerchenfänger, Cig.
  95. škrjánčəc, -čca, m. = škrjanček, Valj. (Rad).
  96. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
  97. škrjánčji, adj. Lerchen-, Cig.
  98. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
  99. škrjánka, f. das Lerchenweibchen, Cig.
  100. škrjánski, adj. Lerchen-, Cig., Jan.

   38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201 39.301 39.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA