Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (38.801-38.900)

  1. širokonòg, -nǫ́ga, adj. breitfüßig, Cig., Jan.
  2. širokonòs, -nǫ́sa, adj. breitnasig, Cig.
  3. širokonǫ̑ska, f. širokonoske (opice), die Breitnasen, Cig. (T.).
  4. širokonǫ́žən, -žna, adj. breitfüßig, Jan.
  5. širokopèr, -pę́ra, adj. breitgefiedert, Cig.
  6. širokopę́rən, -rna, adj. = širokoper, ( fig.) hoffärtig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  7. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
  8. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
  9. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
  10. širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
  11. širokopr̀s, -pŕsa, adj. breitbrüstig, Jan.
  12. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
  13. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  14. širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
  15. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
  16. širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
  17. širokorokàv, -áva, adj. breitärmelig, Navr. (Let.).
  18. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
  19. širokọ̑st, f. die Breite.
  20. širokóta, f. = širokost; tudi: širokọ̑ta, Valj. (Rad).
  21. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
  22. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
  23. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
  24. širokoȗstje, n. die Großsprecherei, Cig., Str.
  25. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
  26. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
  27. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
  29. širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.
  30. širokovẹjàt, -áta, adj. breitästig, Zora.
  31. širokovẹ́jən, -jna, adj. breitästig, Jan., Let.
  32. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  33. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
  34. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
  35. širókovica, f. neko jabolko, C.
  36. širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Kanin- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  37. šı̑rom, adv. = široma, BlKr.
  38. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  39. šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.- Mik.
  40. šironòs, -nǫ́sa, adj. šironose opice, Breitnasen (simiae platyrrhinae), Erj. (Ž.).
  41. širọ̑st, f. = širokost, Svet. (Rok.).
  42. širóta, f. die Breite, M., Z.
  43. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  44. šı̑škar, -rja, m. die Knoppereiche, Jan. (H.).
  45. šı̑škarica, f. die Gallwespe (cynips), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  46. šivȃnkar, -rja, m. der Nadler, Cig., Jan.
  47. šivȃnkarica, f. die Nadlerin, Cig.
  48. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  49. šivaríca, f. die Näherin, die Schneiderin, Cig., Jan.
  50. šivarı̑ja, f. = šivarstvo, Cig., Jan.
  51. šiváriti, -ȃrim, vb. impf. Schneider, Schneiderin sein, schneidern, Cig., Jan.
  52. šivárka, f. die Nähterin, Levst. (Zb. sp.).
  53. šivárnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  54. šivárski, adj. Näh-, Schneider-, Cig., Jan.; šivarska miza, der Nähtisch, šivarske reči, das Nähzeug, nk.
  55. šivȃrstvọ, n. die Schneiderei, Cig., Jan.; — die Schneiderschaft: premogočno š., Preš.
  56. škadrǫ̑n, m. die Schwadron (Escadron), Valj. (Rad).
  57. škȃfar, -rja, m. der Schäffler, der Böttcher, Cig., Jan.
  58. škafárnica, f. die Böttcherwerkstätte, Cig.
  59. škȃfarstvọ, n. die Böttcherei, Cig.
  60. škȃntar, -rja, m. der Musikant, C.
  61. škapulīr, -rja, m. neko redovniško oblačilo, tudi neko bratovščinsko znamenje, das Scapulier.
  62. škapulīrnik, m. der Scapulierträger, Cig.
  63. škȃrjar, -rja, m. der Scherenschmied, Cig., C.
  64. škȃrjast, adj. scherenförmig.
  65. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  66. 1. škȃrjevəc, -vca, m. der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Gor.
  67. 2. škārjevəc, -vca, m. der Abfluss, ( it. scarico), Mik. (Et.).
  68. škȃrjevka, f. die Birkhenne, Cig., Jan.
  69. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  70. škarlȃt, m. = škrlat, Dict., Guts., Cig., Trub.
  71. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
  72. škȃrnik, m. = škarnica 2), der Dachsparren, Jan., Glas.
  73. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
  74. škȃrnje, f. pl., Mur., Cig., Jan., pogl. škarje.
  75. škȃrnjice, f. pl. dem. škarnje, Mur., Št.; pogl. škarjice.
  76. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
  77. škȃtlar, -rja, m. der Schachtelmacher, der Schachtelkrämer, Cig., Jan.
  78. škȃtlarica, f. die Schachtelmacherin, die Schachtelkrämerin, Cig.
  79. škatláriti, -ȃrim, vb. impf. Schachtelkrämer sein, Cig., Jan.
  80. škȃtličar, -rja, m. der Schachtelmacher, Cig.
  81. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
  82. škę̑rən, -rna, adj. zum Werkzeug bestimmt o. gehörig, Mur.; škerni les, das Zeugholz, Mur.
  83. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
  84. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
  85. škíndrav, adj. splitterig: škindrave prelomine, splitterige Bruchflächen, Erj. (Min.).
  86. škı̑r, -ı̑, f. = šker, vzhŠt.- C.
  87. šklámbor, m. = žlambor, Dol., Polj.
  88. šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.- Let.
  89. šklefedráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, C., Z.
  90. šklemfudráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, Ljub.- Levst. (Rok.).
  91. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
  92. škofı̑ndra, f. = škindra, C.
  93. škǫ̑lar, -rja, m. = šolar, Mur.
  94. škǫ̑larica, f. = šolarica, Mur.
  95. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
  96. škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
  97. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  98. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
  99. škọ̑parica, f. das Strohband der Dachdecker, Z.
  100. škoporẹ̑zəc, -zca, m. der Strohschneider, der Häckerlingsschneider, Cig.

   38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 39.101 39.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA