Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (38.601-38.700)

  1. ščepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = ščeperiti se, LjZv.
  2. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
  3. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
  4. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
  5. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
  6. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
  7. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
  8. ščetáriti, -ȃrim, vb. impf. ein Bürstner sein, Cig.
  9. ščetárski, adj. Bürstenbinder-: ščetarska roba, Cig.
  10. ščetı̑nar, -rja, m. der Borstenverkäufer, Cig.
  11. ščę̑tkar, -rja, m. der Pinselmacher, Cig.
  12. ščı̑ndra, f. = škindra, Tolm.- Erj. (Torb.).
  13. ščínkavčar, -rja, m. der Finkler, Cig.
  14. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  15. 1. ščı̑rəc, -rca, m. = čiraj, das Geschwür, C.
  16. 2. ščı̑rəc, -rca, m. = ščir, der Amarant, C.
  17. ščı̑rək, -rka, m. dem. ščir, der Amarant, C.
  18. 1. ščı̑rič, m. = ščir, der Amarant, vzhŠt.- C.
  19. 2. ščirìč, -íča, m. die Weingrille, vzhŠt.- C.; — prim. čirič.
  20. ščirı̑čək, -čka, m. dem. 2. ščirič; die Weingrille, C., Mik.
  21. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  22. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
  23. ščírovnik, m. = ščir, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
  24. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
  25. ščı̑tarica, f. die Schildlaus, Nov.
  26. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
  27. ščitodȓžəc, -žca, m. der Schildhalter (in den Wappen), Cig.
  28. ščȓb, ščŕba, adj. schartig, C.
  29. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  30. ščrbálọ, n. 1) das Ausschartungseisen bei den Kürschnern, Cig.; — 2) der Striegel, C.
  31. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  32. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  33. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  34. ščrbánjavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  35. ščrbánjavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  36. ščŕbast, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  37. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  38. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  39. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  40. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  41. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.
  42. ščŕbiti, -im, vb. impf. 1) ausbrechen, schartig machen: lonec š., C.; — 2) verringern: šč. dohodke, C.
  43. ščrblják, m. ein angebrochener Topf, C.
  44. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  45. ščŕbljavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  46. ščŕbljavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  47. ščŕbljavost, f. 1) die Schartigkeit, C.; — 2) die Zahnlückigkeit, C.
  48. ščrbljìv, -íva, adj. schartig, Jan.
  49. ščrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, C.
  50. ščr̀k, ščŕka, m. das Zirpen, Jan. (H.).
  51. ščŕkanje, n. das Zirpen, Jan. (H.).
  52. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  53. ščŕkavəc, -vca, m. = beli hišni ščurek, Štrek. (Let.).
  54. ščrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = ščrkati, Z.
  55. ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid- Erj. (Torb.).
  56. ščrljúk, m. die Feldlerche (alauda arvensis), Bolc- Erj. (Torb.), GBrda.
  57. ščrljúkati, -am, vb. impf. = ščrleti, Erj. (Torb.).
  58. ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice- Erj. (Torb.).
  59. ščúrčək, -čka, m. dem. ščurek; = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  60. ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
  61. ščúrič, m. = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  62. ščúrka, f. ovca črne volne, Kanin- Erj. (Torb.).
  63. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
  64. šebę́dər, -dra, m. = šveder 1), C.
  65. šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.
  66. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.
  67. šegȃrstvọ, n. die Entbindungskunst, Cig.
  68. šę̑mar, -rja, m. 1) der Maskenverfertiger, Mur.; — 2) der Maskierte, BlKr.- DSv.
  69. šemarı̑ja, f. das Maskentreiben; übhpt. närrisches Treiben.
  70. šę̑mbər, -bra, interj. neka kletvica; — tudi: m. š. te vzemi! Jurč.
  71. šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
  72. šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
  73. šenčȗrka, f. die Sumpfdotterblume (caltha palustris), ( nam. šentjurka), Livek- Erj. (Torb.).
  74. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
  75. šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
  76. šepę́riti se, -ę̑rim, vb. impf. = ščeperiti se, šopiriti se, C., Levst. (Rok.).
  77. šepráka, f., BlKr.- Let., pogl. šipraka.
  78. šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
  79. šepúr, -rja, m. = šapur, vodir, Fr.- C.
  80. šéreg, -ę́ga, m. die Schar, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. sereg, Mik. (Et.).
  81. šestár, -rja, m. der Zirkel, Z.; "temu orodju smo rekli poprej šestar", Solkan- Erj. (Torb.); — tudi hs.; prim. it. sesta, Zirkel, Mik. (Et.).
  82. šestáriti, -ȃrim, vb. impf. zirkeln, Jan. (H.).
  83. šestdesetę̑r, num. sechzigerlei; — prim. četver.
  84. šestdesetę̑rən, -rna, adj. sechzigfach.
  85. šestdeseteríca, f. eine Anzahl von sechzig, das Schock, Cel. (Ar.).
  86. šestdesetę̑rnat, adj. sechzigfach.
  87. šę̑stdesetkrat, adv. sechzigmal.
  88. šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
  89. šestę̑r, f. das Sechsgespann, Mur.
  90. šestę̑r, num. sechserlei; — prim. deseter.
  91. šesterák, m. der Sechsender, Jan.
  92. šestę̑rəc, -rca, m. 1) der Hexameter, Zora; — 2) das Hexaeder, Jan., Cig. (T.); — 3) der Sextant, C.
  93. šestę̑rək, -rka, m. = šesterna nit, gesechster Faden, Mur., Cig.
  94. šestę̑rən, -rna, adj. sechsfach.
  95. šesterína, f. das Sechsgespann, Mur., Met., Burg. (Rok.).
  96. šestę̑rka, f. 1) die Sechs, Mur.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
  97. šestę̑rnat, adj. sechsfach.
  98. šestę̑rnik, m. 1) der Sechsender, Cig.; — 2) der Sextant, Jan.; — 3) der Hexameter, Zora.
  99. šesterodẹ́łən, -łna, adj. sechstheilig, Cig.
  100. šesteroglásən, -sna, adj. sechsstimmig, Cig.

   38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA