Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (38.501-38.600)

  1. svržíca, f. der Zweig, das Reis: zelena s., ogr.- SlN.
  2. svržı̑čje, n. coll. Zweige, ogr.- C.
  3. svržíka, m. 1) der Baumknorren, Fr.- C.; — 2) = suha veja, C.
  4. svržjè, n. coll. Baumäste, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  5. svȓžka, f. das Büschchen, der Blumenstrauß, Mur., V.-Cig., Jan.
  6. svȓžnat, adj. markig, Cig.
  7. sžrẹ́bən, -bna, adj. sžrebna kobila, eine Stute mit einem Füllen, Danj.- Mik.
  8. sžŕniti, -im, vb. pf. grob mahlen, Rib.- Mik.; prim. žrnev.
  9. šabę̑dra, f. = švedra, C.
  10. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
  11. šabrāka, f. podsedelna odeja, die Schabracke.
  12. šabrākar, -rja, m. der Schabrackenmacher, der Schabrackenhändler, Cig.
  13. šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
  14. šafáriti, -ȃrim, vb. impf. = za šafarja biti, Trub.
  15. šáfarstvọ, n. das Schaffneramt.
  16. šafrān, m. der Safran, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. šāhar, -rja, m. der Schachspieler, Cig., Jan.
  18. šāhovničar, -rja, m. der Schachbrettmacher, Cig.
  19. šajtráti, -ȃm, vb. impf., vzhŠt., pogl. šatrati.
  20. šȃjtrga, f. = samokolnica, der Schubkarren; — prim. bav. scheibtruhen, Levst. (Rok.).
  21. šákora, f. = gost gozd, BlKr.
  22. šalabȃrast, adj. = klafarski: šalabarasta pesem, BlKr.- Let.
  23. šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; — prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
  24. šalobárdast, adj. unmännlich, charakterlos, flatterhaft, Z., SlN.; — ungeschickt, Z.
  25. šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
  26. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  27. šámor, m. = šamer 2), neumen človek, Koborid- Erj. (Torb.).
  28. šámprkati, -am, vb. impf. hinken, C.
  29. šámprkav, adj. hinkend, C.
  30. šamrẹ̑nje, n. das Rauschen, ogr.- Valj. (Rad).
  31. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
  32. šápor, -rja, m. = šapur, Konjice ( Št.).
  33. šapúr, -rja, m. = šapun, C.; — prim. šepur.
  34. 1. šȃr, m. das Farbenbild, das Lichtspectrum, h. t.- Cig. (T.), Žnid.; — prim. stsl. šarъ, die Farbe.
  35. 2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
  36. šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
  37. 1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
  38. 2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
  39. šarāda, f. das Silbenräthsel, die Charade.
  40. šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
  41. šárati, -am, vb. impf. bunt färben, Cig.
  42. šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; — prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
  43. šarè, -ę́ta, m. der Blatternarbige, M.
  44. šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); — prim. hs. šarac.
  45. šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); — hs.
  46. šareníca, f. die Regenbogenhaut, die Iris, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
  47. šarenják, m. der Damhirsch (cervus dama), Cig.
  48. šarenjákinja, f. die Damhirschkuh, Cig.
  49. šaríca, f. = 2. šar, das Riedgras (carex), C., Trst. (Let.).
  50. šarílọ, n. die Farbe, Levst. (Nauk); šarila treti, Vrt.; — prim. 1. šar.
  51. šarı̑n, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  52. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
  53. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
  54. šarjè, n. coll. = 2. šar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  55. šárjenje, n. das Herumstöbern, das Lärmen, das Poltern, Polj.
  56. šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
  57. šárkəlj, -klja, m. = šartelj, der Reindling, der Gugelhupf.
  58. šarlatān, m. der Quacksalber, der Charlatan.
  59. šarlatāniti, -im, vb. impf. quacksalbern, Cig.
  60. šarlatānka, f. die Quacksalberin, Cig.
  61. šarlatānstvọ, n. die Quacksalberei, Cig.
  62. šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).
  63. šaromèr, -mę́ra, m. das Spectrometer, Cig. (T.).
  64. šaróta, f. die Farbe, Erj. ( Let.), Žnid., LjZv.; — prim. 1. šar.
  65. šarǫ́vən, -vna, adj. Farben-, šarǫ̑vni venec, der Farbenring, Cig. (T.); — prim. 1. šar.
  66. šarovı̑t, adj. bunt, C.; šarovita in razna vsebina, LjZv.
  67. šarovı̑tost, f. die Buntfärbigkeit, das Colorit, Jan.
  68. šarpīja, f. pukanina, Charpie, Jan. (H.).
  69. šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
  70. šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
  71. šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
  72. šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
  73. šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
  74. šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
  75. šatórək, -rka, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
  76. šatorìč, -íča, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
  77. šatorína, f. das Marktstandgeld, Levst. (Nauk).
  78. šatoríšče, n. das Gezelt, Jan.; das Lager, Mur.
  79. šatǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. lagern, Mur.
  80. šatǫ̑rnica, f. 1) die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig., Frey. (F.); — 2) = vož, eine Art Natter, Mur.
  81. šatǫ̑rski, adj. Zelt-, Cig., Jan.
  82. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
  83. šatrȃj, m. die Saturei (satureia), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  84. šatrȃjka, f. = šatraj, Cig., Medv. (Rok.).
  85. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
  86. 1. šatráti, -ȃm, vb. impf. flicken: obutalo, plot š., BlKr.
  87. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
  88. 3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
  89. šátrav, adj. grätschig, (šajt-) Jan.; stark hinkend, Mur.
  90. šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
  91. šátravka, f. die Zaubrerin, vzhŠt.- C.
  92. šátriga, f. die Hexe, C.
  93. šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
  94. šátringa, f. = šatrija, ogr.- C., Mik.
  95. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
  96. šávər, -vra, m. die Feldgrille, Tolm.; — prim. šuri.
  97. šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
  98. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
  99. šávrav, adj. mit verkrümmten Füßen, C.
  100. ščepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. den großen Herrn spielen, wichtig thun, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šopiriti se.

   38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA