r (38.401-38.500)

38401. svẹtlordèč, -ę́ča, adj. hellroth.
38402. svẹtlorjàv, -áva, adj. hellbraun.
38403. svẹtlorumèn, -éna, adj. hellgelb.
38404. svẹtobǫ̑rəc, -rca, m. der Weltbekämpfer, C.; der Weltstürmer, Jan.
38405. svetogȓdəc, -dca, m. der Heiligthumschänder, Cig.
38406. svetokrȃdəc, -dca, m. der Kirchendieb, Cig., Jan.; — stsl.
38407. svetokrádən, -dna, adj. kirchendiebisch, Cig.
38408. svetokrȃdež, m. 1) der Kirchendiebstahl, Cig., Jan.; — 2) = svetokradec, Cv.
38409. svetokrȃdnik, m. = svetokradec, Mur.
38410. svetokrȃdstvọ, n. der Kirchendiebstahl, Cig., nk.; — stsl.
38411. svetokrȃja, f. der Kirchendiebstahl, Cig., Jan., Bes.
38412. svetokráljski, adj. die hl. drei Könige betreffend: s. križi, Erj. (Izb. sp.).
38413. svẹtomę̑rəc, -rca, m. der Geometer, Cig.; pogl. zemljemerec.
38414. svetoskrȗmba, f. die Heiligthumschändung, nk.
38415. svetoskrȗnəc, -nca, m. der Heiligthumschänder, nk.
38416. svetotȓžje, n. die Simonie, Raič ( Let.).
38417. svẹtotvǫ̑rje, n. die Kosmogonie, Jan. (H.).
38418. svẹtozòr, -zóra, m. die Weltschau, das Kosmorama, Jan., Cig. (T.).
38419. svilár, -rja, m. 1) der Seidenzüchter, der Seidenfabrikant, der Seidenhändler, Cig., Jan.; — 2) der Drahtzieher, Mur.; — 3) eine Art Schnecke (helix serica), C.
38420. svilaríca, f. die Seidenhändlerin, Cig.
38421. svilárnica, f. die Seidenfabrik, Cig., Jan., C.
38422. svilȃrstvọ, n. der Seidenbau, die Seidenzucht, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
38423. svilenı̑nar, -rja, m. der Seidenarbeiter, Cig.
38424. svı̑łkar, -rja, m. der Drahtzieher, Jan.
38425. svilobȃrvəc, -vca, m. der Seidenfärber, Jan.
38426. sviloprę̑dəc, -dca, m. der Seidenspinner, Cig., Jan., Vrt.
38427. svilopredíca, f. die Seidenspinnerin, Cig.
38428. svilopredı̑łnica, f. sviloprednica, Cig.
38429. sviloprę̑dka, f. die Seidenspinnerin, Vrt.
38430. sviloprę̑dnica, f. die Seidenspinnerei (Anstalt), C.
38431. sviloprę̑jec, -jca, m. = svilopredec, Jan.
38432. sviloprę̑jka, f. 1) = svilopredka, svilopredica, Jan.; — 2) die Seidenraupe, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
38433. sviloprę̑jnica, f. = sviloprednica, Jan. (H.).
38434. svilorę́ja, f. die Seidenzucht, Jan.
38435. svilorę̑jəc, -jca, m. der Seidenzüchter, Jan. (H.).
38436. svilorę̑jnica, f. die Seidenzüchterei, Z.
38437. svilorùn, -rúna, adj. mit seidenartigem Vlies, seidenwollig, Cig., C., Levst. (Zb. sp.); — hs.
38438. svinčár, -rja, m. der Bleigießer, Cig., Jan.
38439. svinčárnica, f. die Bleigießerei (Anstalt), Cig., Jan.
38440. svinčenobárvən, -vna, adj. bleifarbig, Jan.
38441. svindráti se, -ȃm se, vb. pf. sich verwickeln, sich verwirren, Svet. (Rok.).
38442. svinjár, -rja, m. 1) der Schweinehirt; der Sautreiber; der Schweinehändler, Cig., Jan.; — 2) der Sauigel, der Saukerl, Cig., M., Štrek.
38443. svinjárčək, -čka, m. dem. svinjarek; der Schweinejunge, Cig.
38444. svinjárək, -rka, m. dem. svinjar; 1) ein kleiner Schweinehirt; — 2) eine Art Vogel, Fr.- C.
38445. svinjaríca, f. 1) die Schweinehirtin; die Schweinemagd; — 2) der Huflattich (tussilago farfara), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
38446. svinjarı̑ja, f. die Schweinerei, die Unfläterei, (po nem. narejena beseda).
38447. svinjarína, f. das Hutgeld des Schweinehirten, Jan. (H.).
38448. svinjáriti, -ȃrim, vb. impf. sauen, schweinigeln, Mur.- Cig.
38449. svinjárka, f. die Schweinehälterin, M.; die Saumagd, Jan.
38450. svinjárski, adj. 1) Schweinehirten-; — 2) unsauber, unrein, Z.
38451. svinjȃrstvọ, n. die Schweinerei, Mur., Cig., Jan.
38452. svinjerę́ja, f. die Schweinezucht, Cig., Jan., C.
38453. svinjerę̑jəc, -jca, m. der Schweinezüchter, Jan., nk.
38454. svinjerẹ̀z, -rẹ́za, m. = rezar, der Sauschneider, Cig.
38455. svinjerẹ̑zəc, -zca, m. = rezar, der Sauschneider, Jan.
38456. sviráč, m. der Pfeifer, der Musikant, nk.; — prim. svirati.
38457. svirálọ, n. das Musikinstrument, nk.
38458. svíranje, n. das Pfeifen, das Musicieren, nk.
38459. svírati, -am, vb. impf. pfeifend musicieren, schalmeien, Jan., C.; die Hirtenflöte blasen, M.; — Musik machen, musicieren, spielen, nk.; — hs.
38460. svíravəc, -vca, m. der Pfeifer, Jan.; — prim. svirati.
38461. svirẹ̑ł, -li, f. die Hirtenflöte, Z., Mik.
38462. svíriti, -im, vb. impf. = piskati ( n. pr. o burji), BlKr.- DSv.
38463. svı̑tkarica, f. 1) die Wickelnatter, Cig.; — 2) die Dütenblume (Richardtia aethiopica), C.
38464. svitomèr, -mę́ra, m. das Photometer, Jan. (H.).
38465. svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.
38466. svobodnovę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, der Freigeist, Cig.
38467. svobodnovę́rən, -rna, adj. freigläubig, Cig.
38468. svobodnovę̑rje, n. die Freigeisterei, Cig.
38469. svobodnovę̑rski, adj. freigeisterisch, Cig.
38470. svojeròč, adv. eigenhändig: s. je presajal cvetlice, Erj. (Izb. sp.); s. vreči koga iz izbe, Jurč.
38471. svojerǫ́čən, -čna, adj. eigenhändig, Cig. (T.), nk.; svojeročno podpisati, Cig. (T.), nk.; svojeročno pisanje, das Autograph, Cig. (T.).
38472. svojevę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, Jan. (H.).
38473. svojevę́rən, -rna, adj. freigläubig, Jan.
38474. svojevę̑rstvọ, n. der Freiglaube, Jan.
38475. svojevŕstən, -stna, adj. eigenartig: svojevrstno čudo, Let.
38476. svòr, -vóra, m. = svora, Mur., Mik.
38477. svọ̑ra, f. der Langbaum, der durch das Vorder- und Hintertheil des Wirtschaftswagens geht, die Langwiede, Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; — prim. sora, sovra.
38478. svọ̑rən, -rna, adj. Langwieden-: svorni jezik, das aus dem Hintertheile des Wagens ragende Ende der Langwiede, die Wagensterze, Cig.
38479. svọ̑rnica, f. = svorni jezik, die Wagensterze, Cig., Jan.
38480. svọ̑rnik, m. = klin v svori, C.; — der Schlossnagel, welcher das hintere Wagentheil an das vordere befestigt, Cig., C., Valj. (Rad).
38481. svrȃb, m. die Krätze, die Räude, Cig., Jan.; — prim. srab.
38482. svrčák, m. = skržak, die Cicade, Cig.
38483. svrčȃnje, n. das Schwirren: kaljenih strel svrčanje, Levst. (Zb. sp.).
38484. svŕčati, -ím, vb. impf. schwirren, Cig.; — pfeifen (o vetru): Nad njo pozimska sapa svrčala, Levst. (Zb. sp.); — summen: roj svrči, C.; — prim. cvrčati.
38485. svȓčək, -čka, m. = cvrček, die Grille, Mik., ogr.- C.
38486. svȓdan, m. = svečnica (Lichtmesse): na svrdan, Npes. ( BlKr.)- Let.
38487. svŕdəł, -dla, m. = sveder, C.
38488. svrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen: ves se je svrl od starosti, Mik.
38489. svȓg, m. 1) = svrž 1), das Baummark, Jarn., C., Mik.; — 2) = svržika, der Astknorren im Holz, C.
38490. svȓha, f. das Ziel, der Zweck, C., nk.; — hs.
38491. svr̀k, svŕka, m. = svaljek, Rez.- C.
38492. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
38493. svŕkniti, svȓknem, vb. pf. 1) eig. verdrehen: izza mize koga s. (umdrehend wegstoßen), Z.; — 2) s. koga = z besedo koga zbosti, Z.
38494. svŕšati, -ím, vb. impf. prasseln, Cig.; — kreischen, Z.; mast v ponvi svrši, Z.; schwirren: sani svršijo po suhem snegu, Svet. (Rok.).
38495. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
38496. svršíti, -ím, vb. pf. vollenden, Z., nk.; — hs.
38497. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
38498. svȓžast, adj. 1) markicht (o drevesu), Cig.; — 2) knorrig, Jan.
38499. svržàt, -áta, adj. = svržast 2), knorrig, Jan.
38500. svŕžav, adj. = svržat, Jan.

   37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani