Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (38.301-38.400)

  1. stvorı̑tba, f. die Erschaffung, ogr.- Valj. (Rad).
  2. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  3. stvorı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, Cig. (T.).
  4. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
  5. stvoríti, -ím, vb. pf. erschaffen, hervorbringen, Št.- Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); Kar stvori natura, Vse na smrt stvori, Levst. (Zb. sp.); — bewirken, Cig. (T.). — prim. storiti.
  6. stvorjénje, n. 1) die Erschaffung: s. sveta, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schöpfung, kajk.- Valj. (Rad); — das Geschöpf, ogr.- Valj.; nežno s., Erj. (Izb. sp.); — stvorjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  7. subnormāla, f. črta podpravilnica, die Subnormale ( math.), Cig. (T.).
  8. subtrahēnd, m. odštevanec, der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  9. subtrákcija, f. odštevanje, die Subtraction ( math.), Cig. (T.).
  10. suflȇr, -rja, m. šepetavec, der Souffleur, Cig., nk.
  11. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
  12. sufragān, m. nadškofu v pomoč prideljen škof, der Suffragan, Cig.
  13. suhár, -rja, m. der Zwieback, Mur., Cig., Jan., nk.; ( rus.).
  14. suhárčək, -čka, m. dem. suhar; ein kleiner Zwieback, Bes.
  15. suhomrázica, f. trockene Kälte, Cig.; offener Frost, Cig.
  16. suhopárən, -rna, adj. eig. unvermacht, ungewürzt: ( fig.) trocken, fade, geschmacklos, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  17. suhopȃrnež, m. ein trockener Patron, nk.
  18. suhopę̑rnik, m. das Wollgras (eriophorum), Jan., C.
  19. suhọ̑r, -rja, m. ein magerer Mensch, Jan.
  20. suhọ̑rčək, -čka, m. dem. suhor, Cig., Jan., Glas.
  21. suhorę́bər, -bra, adj. mager (wie ein Skelet): suhorebri konjiček, Str.
  22. suhorljàv, -áva, adj. mager, dürr, C.
  23. suhovr̀h, -vŕha, adj. mit trockenem Gipfel, Cig.; suhovrha smreka, Bes.
  24. sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.
  25. suknár, -rja, m. der Tuchmacher; der Tuchhändler.
  26. suknaríca, f. die Tuchmacherin; die Tuchhändlerin.
  27. suknarı̑ja, f. = suknarstvo.
  28. suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
  29. suknárnica, f. 1) die Tuchfabrik, Cig., Jan.; — 2) der Tuchladen, die Tuchhandlung, Cig., Jan.
  30. suknárski, adj. die Tuchmacher oder Tuchhändler betreffend.
  31. suknȃrstvọ, n. das Tuchmacherhandwerk; — der Tuchhandel.
  32. suknostrı̑žəc, -žca, m. der Tuchscherer, Jan.
  33. suknostrı̑žnica, f. 1) die Tuchschererwerkstätte, C.; — 2) die Tuchschermaschine, DZ.
  34. suknostrı̑žnik, m. = suknostrižec, Guts.
  35. sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
  36. sȗličarka, f. die Lanzenschlange (trigonocephalus), Erj. (Ž.).
  37. sumȃrčica, f. der Tag des hl. Martinus: ob sumarčici so gosi tolste, Meg.- Mik.
  38. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  39. súmrak, m., pogl. somrak.
  40. superoksīd, m. prekis, das Superoxyd ( chem.), Cig. (T.).
  41. sūr, adj. fahlgrau, Habd.- Mik., C.; — bräunlich, Z.; — tudi hs.; iz tur., Mik. (Et.).
  42. súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).
  43. sūrast, adj. bräunlich, Z.
  44. súričar, -rja, m. der Mennigbrenner, Cig.
  45. suričárnica, f. die Mennighütte, Cig.
  46. súrik, m. der Mennig, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); — stsl., rus.
  47. surína, f. ein Gewand aus Hausleinwand, Hal.; — ein kurzer, weißer Rock, C.; — eine Art Mantel, ogr.- C.
  48. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  49. sȗrma, f. das Antimon, Cig. (T.); — rus.
  50. suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  51. surǫ̑v, adj. = sirov, Jan., C., nk.
  52. surǫ̑vəž, m. = sirovež, nk.
  53. surovína, f. = sirovina, nk.
  54. surovọ̑st, f. = sirovost, nk.
  55. surǫ̑vstvọ, n. die Roheit ( v. Sitten), Cig. (T.).
  56. suzerēnstvọ, n. nadvladarstvo, die Souzeränität, Cig. (T.).
  57. svȃljkar, -rja, m. 1) der Pillendreher, Cig.; — 2) der Pillenkäfer (copris), Erj. (Z.).
  58. svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.- Let.
  59. svaríca, f. die Mahnerin, C.
  60. svaríłən, -łna, adj. warnend, Warnungs-, Cig., Jan., nk.; svarı̑łna tabla, die Warnungstafel, Cig.; svarı̑łni zgled, das warnende Beispiel, Cig.
  61. svarı̑łnica, f. = svarilna tabla, DZ.
  62. svarílọ, n. 1) der Verweis, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — die Mahnung; — 2) die Warnung; — 3) das Warnungszeichen, Cig., Jan.
  63. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.
  64. svarı̑təv, -tve, f. der Verweis, Mur.; — die Ahndung, Cig., Jan.; die Mahnung, die Warnung, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
  66. svarı̑vəc, -vca, m. 1) der Verweisgeber, der Rüger, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Warner.
  67. svarı̑vka, f. 1) die Rügerin, die Tadlerin, Mur., Jan.; — 2) die Warnerin.
  68. svarjénje, n. 1) die Züchtigung mit Worten, das Verweisen, das Rügen, Cig.; — 2) das Warnen.
  69. svarníca, f. die Warnerin, Cig., C.
  70. svarník, m. der Warner, Cig.
  71. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
  72. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
  73. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
  74. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
  75. svẹ̑čar, -rja, m. 1) der Kerzengießer, Dict., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); der Kerzenverkäufer, (svẹčár) Danj.- Valj. (Rad); — 2) svečarji = pevci, ki o svečnici pevat hodijo ter dari pobirajo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  76. svẹ̑čarica, f. die Kerzengießerin, Cig.
  77. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
  78. svẹčárnica, f. die Kerzengießerei (als Anstalt), Jan.
  79. svẹ̑čarstvọ, n. das Kerzengießergewerbe, Cig.
  80. svẹ́dər, -dra, m. 1) der Bohrer; s svedrom kravo dreti — ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig., Met.; biti na svedru, = keinen Halt haben, Jan.; — s. sv. Jožefa, neko zvezdje, Savinska dol.- Pjk. (Črt.); — 2) der Legestachel, Erj. (Z.); — 3) = krotica (verdrehter Spinnfaden), SlGor.- C.; — 4) živi s., der gewöhnliche Bohr- oder Pfahlwurm (teredo navalis), Erj. (Ž.).
  81. svẹdrár, -rja, m. = kovač, ki svedre dela, der Bohrschmied, Cig.
  82. svẹ́drast, adj. bohrerartig gekraust, C.; svedrasta griva, Let.
  83. svẹdráti, -ȃm, vb. impf. bohren: s. in vrtati s prstom v čelo, Jurč.; — drehen, Valj. (Rad); kräuseln: lase s., Z.; s. se, sich bohrerartig verdrehen; mlad koruzen strok se od vročine svedra, C.
  84. svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.- C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).
  85. svẹ̑drčək, -čka, m. dem. svedrc; ein kleiner Bohrer.
  86. svę̑drič, m. višnjevi s., das kleine Singrün (vinca minor), C.
  87. svẹdríti, -ím, vb. impf. kräuseln, Jan.; s. si lase, C.; — bohrerartig drehen: dreto s ščetino s., C.; — s. se = krotičiti se, sich verdrehen: preja se svedri, C.
  88. svę́kər, -kra, m. des Mannes Vater, der Schwiegervater (der Frau), Kras- Cig., Jan., C., M., BlKr.
  89. svę̑krv, f. = svekrva, Meg.
  90. svę̑krva, f. des Mannes Mutter, die Schwiegermutter (der Frau), Cig., Jan., C., M., BlKr.
  91. sverẹ̑p, -ẹ́pa, adj. grausam, Jan.; wild, C.; — stsl.; prim. srep.
  92. svẹtárən, -rna, m. = čelešnjak za luč, Tolm.- Levst. (M.).
  93. svẹtı̑łničar, -rja, m. der Laternenmacher, Cig.; — der Lampenfabrikant, nk.
  94. svetı̑njar, -rja, m. der Medailleur, Cig.
  95. svetinjerẹ̑zəc, -zca, m. der Medailleur, Jan.
  96. svẹtlogòr, -góra, adj. hellbrennend: svetlogori premog, die Cannelkohle, Erj. (Min.).
  97. svẹtlomèr, -mę́ra, m. der Lichtstärkemesser, das Photometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  98. svẹtlomę̑rje, n. die Lichtmessung, Cig. (T.).
  99. svẹtlomę̑rstvọ, n. die Lichtmesskunst, die Photometrie, Cig. (T.).
  100. svẹtlomǫ́dər, -dra, adj. hellblau, Cig.

   37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA