Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (38.201-38.300)

  1. strumníti, -ím, vb. impf. (ein Seil) anziehen, Cig.; — prim. strumen ( adj.).
  2. strun, adj. = strunast, mager (o govedi), C.; s. konj, ein schlankes Pferd, Z.
  3. strúna, f. 1) die Saite; s. poje, die Saite tönt; strune ubrati, ubirati, die Saiten stimmen; — 2) das lange Pferdehaar, C.; konjske strune, kajk.- Valj. (Rad); — 3) živa s., der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Jan., Erj. (Ž.); — der Tausendfuß, die Bandassel (scolopendra sp.), Polžanščina ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  4. strȗnar, -rja, m. 1) der Saitenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Lautner, C., LjZv.; — der Geiger, Valj. (Rad); — tudi strunár, Greg.
  5. strȗnarski, adj. Saitenmacher-, Cig.
  6. strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.
  7. strúnica, f. dem. struna; das Saitchen; Dekle, drobno kak strunica, Npes.-Vraz.
  8. struníka, f. = struna 2), der Fadenwurm, Jan.
  9. strúnski, adj. Saiten-: strunska igra, das Saitenspiel, C.
  10. strȗp, m. das Gift; kačji s., das Schlangengift; razjedni, omamni strupi, ätzende, narkotische Gifte, Cig.; višnjevi s., die Blausäure, C.; — pasji strupi, hundstodartige Pflanzen (apocyneae), Tuš. (B.).
  11. strupár, -rja, m. der Giftmischer, Jan.
  12. 1. strupę̑n, adj. giftig; strupeni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupena rosa, der falsche Mehlthau (peronospora), nk.; ( fig.) strupeni jeziki, Lästerzungen, Cig.; — heftig: strupen mraz; strupena burja, Dol.; — strupeno, überaus, Gor.; ne bodi tako strupeno siten! Polj.
  13. 2. strúpən, -pna, adj. 1) Gift-; strȗpni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupna žleza, die Giftdrüse, Cig.; — 2) = 1. strupen, giftig, BlKr.- Let.
  14. strupeníca, f. das Fingerkraut (potentilla), (zdravilo zoper kačji pik), Polj.
  15. strupenína, f. etwas Giftiges, Nov.; — der Giftstoff, Jan., DZ.
  16. strupenják, m. ein zornmüthiger, wilder Mensch, C.
  17. strupę̑nost, f. die Giftigkeit.
  18. strupę̑nski, adj. sehr schlimm, Dol.; im hohen Grade: danes je strupensko mrzlo, Polj.
  19. strupijȃn, m., Jarn., M., Škrinj., pogl. skorpijon.
  20. 1. strúpiti, strȗpim, vb. impf. vergiften, Jurč.
  21. 2. strúpiti, -im, vb. pf. zerschlagen, zertrümmern, zerstückeln, Cig., Jan., C., Z.; okna s., Bes.; Drumljica moja Je že strupljena, Npes.-Schein.
  22. strupnàt, -áta, adj. giftig, Mur., Cig.
  23. strȗpnica, f. 1) (žleza) s., die Giftdrüse, Jan. (H.); — 2) die Wasserjungfer, die Libelle, Z.
  24. strȗpnik, m. 1) die Giftblase, Cig.; — 2) (zob) s., der Giftzahn, Cig.; — 3) eine Heilpflanze (gegen Viehblähungen), Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
  25. strupnína, f. der Giftstoff, SlN.
  26. strupnják, m. = strupni zob, Bes.
  27. strupojẹ̑dəc, -dca, m. der Giftesser, Cig., C.
  28. struposlǫ̑vje, n. die Giftkunde, die Toxikologie, Cig.
  29. strupovìd, -vída, m. eine Art Gespenst, C.
  30. strupovína, f. das Gift, C., DZ.; pl. strupovine, die Giftsorten, C.
  31. strupovı̑t, adj. giftreich, giftig, Meg., Dict., Cig., Jan., DZ.; ( fig.) strupovite besede, Dalm.; strupovito govoriti zoper koga, Trub.; strupovito sovraštvo, Krelj; strupovit človek, Dalm.; strupovite sovražnice, Levst. (Zb. sp.); naša najstrupovitejša rana, Levst. (Nauk).
  32. strupovı̑tost, f. die Giftigkeit, Cig.
  33. strupoznȃnstvọ, n. die Giftkunde, Jan.
  34. strȗsast, adj. mit langen Borsten, Mik. (V. Gr. I. 328.).
  35. strȗž, m. 1) = žužek, der Getreidewurm, der Kornwurm, C., Z.; — 2) pl. struži, das Geschabsel, M.; — treske pri tesanju, C.
  36. stružȃj, m. 1) die Thürangel, C.; ( prim. stržaj, stežaj, stožer); — 2) der Thürpfeiler, die Thürpfoste, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  37. stružȃjnik, m. = stružaj 2), Mur., Št.- Cig., Danj.- Mik.
  38. strúžav, adj. wurmstichig: stružavo žito, C., Z.
  39. strȗžčast, adj. hobelförmig, Cig.
  40. strȗžəc, -žca, m. der Hobel, Cig., Jan., DZ., Vrt., nk.
  41. strúžən, -žna, adj. zum Drechseln gehörig: strȗžnọ dleto, der Ausdrehstahl, Cig.
  42. strúžica, f. dem. struga; eine kleine Rinne, die Bachrinne, Cig., C.
  43. strȗžič, m. der Hobel, Cig.
  44. stružína, f. das Schabsel, Cig., Jan.; tudi pl. stružine, Valj. (Rad), Erj. (Min.); otresel se je leskovih stružin, DSv.; — der Hobelspan, Erj. (Torb.).
  45. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
  46. strȗžje, n. coll. Hobelspäne, GBrda- Erj. (Torb.).
  47. strȗžnica, f. 1) die Kaminfegerkratze, vzhŠt.; — 2) die Drechselbank, die Drehbank, Cig., Jan., Rib.- M., DZ.; — die Hobelbank, Jan.
  48. strȗžnik, m. 1) der Schabebaum der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Jan.; — 3) = stružnica, die Drechselbank, Jan., M.; — 4) ein langer Hobel, die Fügebank, Jan.
  49. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
  50. stȓž, m. = stržen, das Baummark, C., Z.
  51. stȓž, -ı̑, f. = z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala postrgana prst, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  52. stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.
  53. stržȃjnik, m. die Thürpfoste, der Thürstock, C.; der Fallthürpflock, C.; — prim. stežajnik, stružajnik.
  54. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
  55. stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
  56. stŕžəlj, -žlja, m. der Maiskolben, C.
  57. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
  58. stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
  59. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
  60. stržę̑nəc, -nca, m. strženci, = polipi z vnanjo trdo skorjo, Erj. (Ž.).
  61. strženíca, f. = dila skozi stržen odžagana, das Markbrett, Notr.
  62. strženíka, f. das Kernholz, Mur., C.
  63. strženína, f. = oglje iz stržena, die Quandelkohle, Cig.
  64. stržę̑nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  65. stržę̑nov, adj. Baummark-, Cig.; strženova plast, die Markschicht, Cig. (T.); — strženovi stremeni, die Markstrahlen, Tuš. (B.).
  66. stržę̑novəc, -vca, m. strženovci, Röhrenkorallen, Cig. (T.).
  67. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
  68. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
  69. stržíka, f. das Baummark, C.
  70. stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
  71. stržı̑nje, n. das Schabicht, das Scharricht, C.
  72. stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
  73. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
  74. studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
  75. studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.
  76. stvȃr, -ı̑, f. 1) das Geschöpf; vse žive in nežive stvari; — 2) das Ding; nobene stvari nima v hiši, er hat nichts im Hause; — die Sache; glavna s., die Hauptsache; vsaka s. ga razjezi; prepirna s., die Streitsache, DZ.; občinske stvari, Gemeindeangelegenheiten, Levst. (Nauk); — 3) = dejanje, die That: z miseljo, besedo in stvarjo, rok. iz 15. stol.- Let. 1889, 158.
  77. stvȃrba, f. die Schöpfung, C.
  78. stvȃrca, f. dem. stvar; 1) das Geschöpfchen: nežna s.; — 2) das Dingchen, das Sächelchen; nobene stvarce ( gar nichts) ni pri hiši; vsaka stvarca, jede Kleinigkeit.
  79. stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
  80. stvaríłən, -łna, adj. schaffend, Jan. (H.).
  81. stvarína, f. das Erschaffene, das Gebilde, Jan.; coll. die Geschöpfe, Mur., C., Z.
  82. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  83. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  84. stvarı̑teljica, f. die Schöpferin, Jan. (H.).
  85. stvarı̑təv, -tve, f. die Erschaffung, die Schöpfung, Cig., Jan., nk.; s. sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  86. stváriti, stvȃrim, vb. pf. = ustvariti, Mur., Cig., Jan., nk.
  87. stvarjáłən, -łna, adj. schöpferisch, Cig.; stvarjȃłna moč, die schöpferische Kraft, nk.
  88. stvarjáłnost, f. die Schaffungskraft, Cig.
  89. stvárjanje, n. das Schaffen, Cig.
  90. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
  91. stvárjavəc, -vca, m. der Erschaffer, Cig.
  92. stvarjénje, n. = ustvarjenje, die Erschaffung, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan. i. dr.; — die Schöpfung = die erschaffene Welt, C.
  93. stvarljìv, -íva, adj. schöpferisch, Jan.
  94. stvarljívost, f. die Schöpferkraft, Jan., nk.
  95. stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).
  96. stvárnik, m. der Schöpfer; vsemogočni s. neba in zemlje.
  97. stvárnost, f. die Realität, Jan.; die Entität, Cig. (T.); die Sachlichkeit, Jan., nk.
  98. stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
  99. stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
  100. stvǫ̑rba, f. die Schöpfung, die Bildung, C.

   37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA