Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (3.801-3.900)

  1. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
  2. rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.
  3. rojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gebären oder hervorzubringen pflegen, Erj. (Izb. sp.).
  4. rǫ́jevnica, f. das Melissenkraut, C.
  5. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
  6. 1. rojílọ, n. das Schwärmen, Jan.
  7. 2. rojílọ, n. = rodilo, Mur., Jan.
  8. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
  9. rojı̑təv, -tve, f. das Schwärmen, Mur.
  10. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
  11. rojı̑vəc, -vca, m. der Herumschwärmer, Cig., C.
  12. rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).
  13. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
  14. rójstvọ, n. die Geburt; po Kristovem rojstvu; — tudi rojstvọ̀, Dict., Hip., Kast.
  15. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
  16. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
  17. rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
  18. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
  19. rokaváč, m. die Jacke, Cig., Bes.
  20. rokávčək, -čka, m. dem. rokavec; 1) das Ärmelchen; — 2) pl. rokavčki, die Siegwurz (gladiolus communis), Cig.
  21. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  22. rokavíca, f. der Handschuh.
  23. rokavı̑čar, -rja, m. der Handschuhmacher.
  24. rokavı̑čarica, f. die Handschuhmacherin.
  25. rokavı̑čarstvọ, n. das Handschuhmachergewerbe.
  26. rokavíčica, f. dem. rokavica: ein kleiner Handschuh.
  27. rokavı̑čka, f. dem. rokavica; ein kleiner Handschuh.
  28. rokavı̑čnik, m. das Handschuhkästchen, Cig.
  29. rokáviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich balgen, Cig., Jan.
  30. rokȃvnica, f. 1) das Manipel (beim Messgewand), Burg.; — 2) ein kurzer, enger Muff, der Stauch, Jan. (H.).
  31. rokȃvnik, m. der Rock mit Ärmeln, Gor.
  32. rokavnjáč, m. = rokovnjač, Valj. (Rad).
  33. rokȃvnjak, m. = rokavnik, Danj. (Posv. p.).
  34. rókica, f. dem. roka; pogl. ročica.
  35. rokobȏł, -li, f. die Handgicht (Chiragra), C.
  36. rokobǫ̑rəc, -rca, m. der Ringer, Jan.
  37. rokobǫ́riti se, -bǫ̑rim se, vb. impf. ringen, Jan.
  38. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  39. rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.
  40. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  41. rokodẹ́łən, -łna, adj. Manufactur-, Cig., Jan.
  42. rokodẹ̑łka, f. die Handarbeiterin, Cig., Jan.
  43. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  44. rokodẹ̑łničar, -rja, m. der Manufacturist, Cig.
  45. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
  46. rokodẹ̑łstvọ, n. das Handwerk, die Profession, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Manufacturei, Cig.
  47. rokodẹ̑łščina, f. die Professionistenarbeit(en), Levst. (Cest.).
  48. rokohı̑trəc, -trca, m. der Taschenspieler, Žnid.
  49. rokohítrost, f. taschenspielerische Gewandtheit, Levst. (Zb. sp.).
  50. rokohı̑trski, adj. Taschenspieler-: rokohitrska čuda, Levst. (Zb. sp.).
  51. rokomàh, -máha, m. das Handgemenge, Notr.
  52. rokomȃłh, m. = rokomalhar, Preš.
  53. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
  54. rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
  55. rokomȃłs, m. = rokomalh, Gor.
  56. rokomèt, -mę́ta, m. = lučaj, die Wurfweite, Jan. (H.).
  57. rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  58. rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
  59. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
  60. rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
  61. rokotvòr, -tvǫ́ra, m. die Handarbeit, Jan., nk.; die Manufacturware, Cig. (T.); — hs.
  62. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  63. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
  64. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
  65. rokotvǫ̑rnica, f. die Manufactur, Cig. (T.), C.; — hs.
  66. rokotvornína, f. = rokotvorina, DZ.
  67. rokotvǫ̑rstvọ, n. das Handwerk, das Manufacturwesen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  68. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
  69. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
  70. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.
  71. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
  72. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  73. rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.- Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.- Mik.).
  74. rokovę̑tca, f. dem. rokovet; eine kleine Handvoll, kajk.- Valj. (Rad).
  75. rokovę̑tka, f. dem. rokovet; das Büschel: r. cvetlic, C.
  76. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
  77. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
  78. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  79. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
  80. rokovnjȃčar, -rja, m. = rokovnjač, Cig., Jan.
  81. rokovnjȃčarica, f. die Landstreicherin, Cig.
  82. rokovnjáščina, f. die Landstreicher-, Bettlersprache, Cig.
  83. rokovnjáški, adj. landstreicherisch.
  84. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
  85. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  86. rokȗn, m. die Handhacke, Št.- Mik.; — prim. ročun.
  87. rol, m. = ror, Z., SlN.
  88. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
  89. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
  90. 2. romȃn, m. = rman, Cig., Jan., C., Mik.
  91. romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
  92. rǫ̑manje, n. das Pilgern, das Wallfahrten.
  93. romanopı̑səc, -sca, m. der Romanschreiber, Jan., Cig. (T.), nk.
  94. romānski, adj. romanhaft, Mur., Cig. (T.).
  95. romāntičən, -čna, adj. romantiki primeren, romantisch, Cig., Jan., nk.
  96. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
  97. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
  98. romāntiški, adj. romantisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  99. 1. rǫ̑mar, -rja, m. der Wallfahrer, der Pilger.
  100. 2. rǫ̑mar, -rja, m. = žrebelj za črevlje na "rom", Polj.

   3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA