Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (37.501-37.600)

  1. stavkotvǫ̑rje, n. die Satzbildung, nk.
  2. stȃvničar, -rja, m. kdor stavnico nosi, der Standkerzenträger, Cig.
  3. stəbə̀r, -brà, m. die Säule; mejni s., die Grenzsäule, Cig.; ognjeni s., die Feuersäule, Cig.; oblačni s., die Wolkensäule, Cig., C.; — der Pfeiler; — der Schattenstrich ( opp. lika, der Haarstrich), C.; — tudi stébər, Št.
  4. stəbràst, -ásta, adj. säulenförmig, Cig., Jan.
  5. stəbrə̀c, -brcà, m. dem. steber; das Säulchen, das Pfeilerchen, Mur., Cig.; — die Pflugsäule (Griessäule), Cig., Ravn. (Abc.).
  6. stəbreník, m. der Säulengang, die Colonnade, Cig. (T.).
  7. stəbrìč, -íča, m. dem. steber; das Säulchen; der Ständer, DZ.; die Pfoste am Fenster, Cig.; s. v ušesu, das Knochensäulchen, Cig.
  8. stəbríčast, adj. säulchenartig, Mur.; — mit kleinen Säulchen versehen, Mur.
  9. stəbrı̑čək, -čka, m. das Säulchen; s. cekinov, eine Rolle Ducaten, Cig., Šol.
  10. stəbríšče, n. die Säulenreihe, Cig. (T.); der Säulengang, V.-Cig.
  11. stəbrjè, n. coll. = stebrovje, (stebrije) Cig. (T.).
  12. stə̀brn, adj. Säulen-, Jan.
  13. stəbrnàt, -áta, adj. säulig: stebrnata lopa, die Säulenhalle, Let.
  14. stəbrǫ́vən, -vna, adj. Säulen-, Jan. (H.).
  15. stəbrovı̑t, adj. säulig, Cig. (T.).
  16. stəbrǫ̑vje, n. coll. Säulen; die Colonnade, das Säulenwerk, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. stə̀brski, adj. Säulen-, Cig.
  18. stəklár, -rja, m. der Glasmacher, Cig., Jan.; — der Glaser, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  19. stəklaríca, f. die Glaserin, Jan. (H.).
  20. stəkları̑ja, f. = steklarstvo, Cig., Jan.
  21. stəkláriti, -ȃrim, vb. impf. das Glaserhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  22. stəklárna, f. = steklarnica, Z.
  23. stəklárnica, f. die Glasfabrik, die Glashütte, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); — die Glashandlung, Jan.
  24. stəklárski, adj. Glasmacher-: steklarska peč, der Glasofen, Cig.; steklarske klešče, Cig.; Glaser-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklarsko delo, die Glaserarbeit(en), nk.
  25. stəklȃrstvọ, n. die Glasfabrication, Cig., DZ., nk.; — das Glasergewerbe, Jan., nk.
  26. stəklę̑ničar, -rja, m. der Glashändler, Cig.
  27. stəklenı̑nar, -rja, m. der Glaswarenhändler, Cig., nk.
  28. stəklobrȗsəc, -sca, m. der Glasschleifer, Jan.
  29. stəkloprę̑dəc, -dca, m. der Glasspinner, Jan.
  30. stəklorẹ̀z, -rẹ́za, m. = steklorezec, Cig.
  31. stəklorẹ̑zəc, -zca, m. der Glasschneider, Jan.
  32. stę̑ljkarica, f. die Lagerpflanze; steljkarice, Lagerpflanzen (thallophyta), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  33. stẹnár, -rja, m. = tesar, Guts., Ravn.- Valj. (Rad).
  34. stẹnı̑čarica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
  35. stenogrāf, m. tesnopisec, der Stenograph.
  36. stenografı̑ja, f. tesnopis, die Stenographie.
  37. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
  38. stenogrāfski, adj. stenographisch.
  39. stẹnotvòr, -tvǫ́ra, m. der Felsit, Erj. (Min.).
  40. stereografı̑ja, f. telopis, die Stereographie, Cig. (T.).
  41. stereometrı̑ja, f. telomerstvo, die Stereometrie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  42. stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
  43. stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
  44. stereotīpən, -pna, adj. stereotyp, Jan., Cig. (T.); stereotipni tisk = celotisk, der Stereotypendruck, Cig. (T.).
  45. stereotipı̑ja, f. celotisk, die Stereotypie, Cig. (T.).
  46. stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).
  47. stę̑ri, m. pl. = stiri, ogr.- C.
  48. stérž, m. = storž, Gor.- Valj. (Rad).
  49. stežę́r, m. 1) die Thürangel, Mik.; tudi: stę́žer, Valj. (Rad); — 2) der Haspelstock mit dem Zapfenloch, in welchem sich die Welle dreht, Frey. (Rok.); — 3) ein Cadre, DZ.; stežeri in razdelki deželne brambe (die Stämme und Abtheilungen), DZ.; ( prim. hs. stežer, der Stamm, das Stammvermögen).
  50. stežę́rən, -rna, adj. Cadre-: stežerni stan, der Stand des Cadre's, DZ.
  51. stihomę̑rstvọ, n. die Versmessung, Jan.
  52. stihotvǫ̑rəc, -rca, m. der Verskünstler, Jan.; — rus.
  53. stihotvǫ̑rje, n. der Versbau, Jan. (H.).
  54. stihotvǫ̑rstvọ, n. die Verskunst, Jan., Cig. (T.), Zv.; — rus.
  55. stípər, -pra, m. = stipor, M.
  56. stípor, -rja, m. der Huflattich (tussilago farfara), Št.- Erj. (Torb.).
  57. 1. stı̑rati, -am, vb. impf. ad streti; 1) zermalmen, C.; — 2) = tir delati, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  58. 2. stı̑rati, -am, vb. pf. herabjagen, herabdrängen, Cig.; verdrängen, Trst. (Let.); — fortjagen, Cig.; — prim. iztirati.
  59. 3. stı̑rati, -am, vb. pf. zusammentreiben, Jan. (H.).
  60. stirı̑, f. pl. = seneni drob, die Heuabfälle, der Heusame, C., vzhŠt.
  61. stirı̑nje, n. coll. = stiri, C., vzhŠt.
  62. stìrp, stírpa, m. enoleten kozlič, ( prim. ben.-it. sterpo, unfruchtbar), Loška dol.- Erj. (Torb.).
  63. stiskomèr, -mę́ra, m. das Sympiëzometer, Cig. (T.).
  64. stóbar, -ára, m. ein hölzerner Leuchter, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — prim. stobor.
  65. stobor, m. = steber: stobor soli, Mik.; — prim. stsl. stoborъ, Säule.
  66. stodı̑ra, f. die Schnellwage, Krelj; (stedira, Z.); — prim. it. stadera.
  67. stojarína, f. das Standgeld, DZ.
  68. stọ̑krat, adv. hundertmal.
  69. stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
  70. stolár, -rja, m. 1) der Sesselmacher, Cig.; — 2) = mizar, der Tischler, Jan., ogr.- C.
  71. stolárski, adj. = mizarski, Jan.
  72. stolȃrstvọ, n. = mizarstvo, Jan.
  73. stoloravnȃtelj, m. der Ordner einer Tischgesellschaft, nk.; — hs.
  74. stołporę̑dje, n. die Säulenordnung, Cig.
  75. stoperę̑sən, -sna, adj. hundertblätterig, Cig., Jan.
  76. stopę̑rka, f. = stolistnica, die Centifolie, Jan. (H.).
  77. stǫ̑pernki, m. pl. eine Art Rosen, Valj. (Rad).
  78. stopnjemèr, -mę́ra, m. der Gradmesser, Cig.
  79. stopomę́rən, -rna, adj. metrisch, Cig.
  80. stopomę̑rje, n. die Metrik, Cig.
  81. stọ̑pram, adv. = stoprv, še le, Prip.- Mik., Navr. (Let., Kop. sp.).
  82. stọ̑prav, adv. = stoprv, še le, Trub., Dalm., Krelj- Mik., Jsvkr., Levst. (Nauk), nk.
  83. stọ̑prv, adv. = še le, erst, Mik. (Et.), Jan.
  84. stōraks, m. der Storax (styrax vulgaris), Tuš. (B.).
  85. stōraksov, adj. Storax-: storaksovo olje, Cig. (T.).
  86. storı̑łəc, -łca, m. der Thäter, Cig., Jan., DZ., nk.
  87. storı̑łka, f. die Thäterin, V.-Cig., Jan., nk.
  88. storílọ, n. die Verrichtung (eines Geschäftes), C.; kakršno je naše storilo, tako bo tudi plačilo, Slom.
  89. storı̑təv, -tve, f. die Verrichtung, die Leistung, Cig., Cig. (T.), DZ.
  90. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
  91. 1. stǫ́rja, f. = povest; — prim. lat. historia, nem. die Historie.
  92. 2. stǫ́rja, f., Zv., pogl. štorja.
  93. storǫ́čən, -čna, adj. hunderthändig, M.
  94. storòk, -rǫ́ka, adj. hunderthändig: Briareja storocega si vkrotil, Preš.
  95. stòrž, stórža, m. 1) der Zapfen (am Nadelholz), Cig., Jan., Tuš. (B.), Dol., Gor.; — 2) der Maiskolben, Cig., Jan., C., Polj.; der entkörnte Maiskolben, Konjice ( Št.); — 3) der Kohlstrunk, der Krautstengel, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Notr., Ig (Dol.); — 4) eine Art Rapunzel (phyteuma spicatum), Josch.
  96. stóržast, adj. zapfenförmig, Cig., Jan.
  97. stóržək, -žka, m. dem. storž, Žnid.
  98. storžìč, -íča, m. dem. storž; der Maiskolben, Trst. (Let.).
  99. storžíka, f. = storž 1) Rog.- Valj. (Rad).
  100. storžnják, m. storžnjaki, Nadelhölzer (coniferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

   37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA