Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (37.401-37.500)

  1. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
  2. starẹjšı̑nski, adj. starejšine se tičoč; starejšinsko opravilo.
  3. starẹjšı̑nstvọ, n. 1) das Amt eines starejšina; — 2) der Senat, Cig., Jan., nk.; — der Vorstand, Cig.; občinsko s., der Gemeindevorstand, Levst. (Nauk); — cerkveno s., das Kirchenvorsteheramt, die Kirchenvorstehung, Cig.; — 3) die Anciennetät, Cig., Jan.; ( rus.).
  4. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
  5. staríca, f. die Alte, die Greisin, Jan., ogr.- M., SlN., Zora; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  6. 1. starìč, -íča, m. das letzte Mondesviertel, ogr.- C.
  7. 2. starìč, -íča, m. neka davščina: dajal je v pridelkih desetino, gorščino, starič, LjZv.; der Sackzehent, Z., Cig.; — prim. star, m.
  8. staríčən, -čna, adj. ältlich, Mur.- Cig., Jan., Dol.
  9. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
  10. staríha, m. ein alter Mann ( zaničlj.), ZgD.
  11. staríhast, adj. = starikav, C.
  12. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
  13. staríka, f. ein ältlicher Mensch (Mann oder Weib), Lašče- Levst. (Rok.); — ein alter Baum, Cig., C.; — ein alter Schuss an Gewächsen, Cig.; älteres Holz an Reben: letos trs iz starike mladike žene, C.
  14. staríkanje, n. das Altwerden: s. dreves, Nov.
  15. staríkast, adj. = starikav, Cig., C.
  16. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
  17. staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
  18. starı̑n, m. der Alte, Mur., Danj., Mik.; — = star trs, C.
  19. 1. starína, f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).
  20. 2. starína, m. ein alter Mann, Jan., Zora, Cv.
  21. starı̑nar, -rja, m. der Trödler, Cig., Jan., DZ.; der Antiquar, Z., nk.
  22. starı̑narica, f. die Trödlerin, Cig.
  23. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
  24. starinárnica, f. die Trödlerbude, die Antiquarhandlung, C.; — das Antikencabinet, Cig. (T.).
  25. starı̑narstvọ, n. die Trödlerei, nk.; — das Antiquariat, nk.
  26. starı̑nəc, -nca, m. = starokopitnež, C.
  27. starínja, f. sorodniki po starinji = staro sorodstvo, Ist.
  28. starinják, m. eine alte Münze, C.
  29. starinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Archäolog, Jan., nk.
  30. starinoslǫ́vən, -vna, adj. archäologisch, nk.
  31. starinoslǫ̑vje, n. die Archäologie, Jan., C., nk.
  32. starinoslǫ̑vski, adj. archäologisch, nk.
  33. starinoslǫ̑vstvọ, n. die Archäologie, nk.
  34. starinoznȃnəc, -nca, m. der Archäolog, Jan.
  35. starinoznȃnski, adj. archäologisch, Jan.
  36. starinoznȃnstvọ, n. die Archäologie, Jan.
  37. starı̑nski, adj. alt, außer Brauch gesetzt, altmodisch; starinska obleka; alterthümlich, antik, Cig., Jan., Cig. (T.); starinska umetelnina (umetnina), die Antike, Cig. (T.).
  38. starı̑nstvən, -stvəna, adj. alterthümlich, C.
  39. starı̑nstvọ, n. das Alterthum, Cig.
  40. stȃriši, m. pl. = starši.
  41. staríti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem Sorgen machen, C.; — prim. starati 2).
  42. starjȃd, f. altes Zeug (Gras, Holz u. dgl.), Št.- C.
  43. starják, m. ein alter Mann, Z.; mladenič starjake sodi, C.; — ein alter Weinstock, C.
  44. stȃrka, f. ein altes Weib, die Greisin; — ein mehrere Jahre altes Schaf, Cig., C.; — das Brutweibchen (bei den Vögeln).
  45. stȃrklja, f. das Brutweibchen (bei den Vögeln), Cig.
  46. starníca, f. das Getreidemaß, C.; — prim. star m.
  47. starocerkvę̑n, adj. altkirchlich, Cig.
  48. starodávən, -vna, adj. was längst gewesen ist, alt, uralt, Cig., Jan., nk.; starodavni časi, nk.
  49. starodȃvniki, m. pl. starodavni narodi, pos. Grki in Rimljani, die Alten, nk.
  50. starodavnína, f. coll. die Alterthümer, C.
  51. starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.
  52. starodávnost, f. das Alterthum, die graue Vorzeit, Cig., Jan., C., nk.
  53. starodǫ́bən, -bna, adj. alt, ehemalig, Navr. (Let.).
  54. starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.
  55. starokopı̑tnež, m. der am Althergebrachten Hangende, ein alter Zopf; der Reactionär, Cig., Jan.
  56. starokopı̑tnik, m. = starokopitnež, Navr. (Kop. sp.).
  57. starokopítnost, f. die Neigung zum Althergebrachten, nk.
  58. starokrǫ́jən, -jna, adj. altmodisch, Jan.
  59. starolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. alt an Jahren; staroleti, košati dob, Bes.
  60. starolẹ́tən, -tna, adj. = starolet, C.
  61. staropísəmski, adj. paläographisch, Cig.
  62. staropísəmstvọ, n. die Paläographie, Cig., Jan.
  63. staropísən, -sna, adj. = staropisemski, Cig., Jan.
  64. starosę̑łəc, -łca, m. der Altsasse, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  65. staroslávən, -vna, adj. altberühmt, Cig., Jan., nk.
  66. staroslovę̑nski, adj. altslovenisch, nk.
  67. starọ̑st, f. das Alter; visoka s., hohes Alter; siva s., das Greisenalter; starost je žalost, C.; na, pod s., auf die alten Tage; — navadnejše: stárost.
  68. starosta, m. der Älteste (eine Art Würde), Cig., Jan., Danj.- Mik.; der älteste Kämmerling bei Landtafeln, Mur.; der Gemeindeälteste, C.; — polj., češ.
  69. starọ̑stən, -stna, adj. Alters-: starostne vrste, Altersclassen, DZkr.
  70. starostljìv, -íva, adj. ältlich, Z.; ("starošljiv", Dol.- Mik.).
  71. starošę́gən, -gna, adj. altmodisch, Jan.
  72. starotína, f. altes Zeug, Bes., Nov.
  73. starovẹ́čən, -čna, adj. zum Alterthum gehörig, alterthümlich, Alterthums-, C., SlN., Navr. (Let.).
  74. starovę̑rəc, -rca, m. der Altgläubige; der Orthodoxe; staroverci, die Anhänger der orientalisch-orthodoxen Kirche und die unierten Griechen.
  75. starovę́rən, -rna, adj. = staroverski, Mur., Cig., Jan.
  76. starovę̑rka, f. die Altgläubige; die Orthodoxe.
  77. starovę́rnost, f. die Altgläubigkeit, Jan. (H.).
  78. starovę̑rski, adj. altgläubisch, orthodox; — tudi: alterthümlich.
  79. starovę̑rstvọ, n. der Altglaube; die Orthodoxie.
  80. starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
  81. starovı̑čje, n. das Heidekraut (erica vulgaris), C.
  82. starovíčnost, f. = starikavost, Mur.
  83. starovíka, f. das Heidekraut (erica vulgaris), C.
  84. starovína, f. das Alterthumsstück, Jan.; — coll. alte Dinge, Z.; alte, verkommene Bäume u. dgl., C.
  85. starovı̑nar, -rja, m. = starinar, Jan.
  86. starovı̑nski, adj. = starinski, antik, Jan., Cig. (T.).
  87. starovı̑t, adj. 1) ältlich, betagt, Cig.; — 2) altmodisch, Cig.; — alterthümlich, M.; — antiquiert, Cig. (T.).
  88. starovítən, -tna, adj. = starovit, C., M.
  89. starozakǫ́nski, adj. alttestamentlich, Jan.
  90. staroznàn, -znána, adj. altbekannt, Mur., Cig.
  91. stȃrstvọ, n. coll. die Ältesten, C., ogr.- Valj. (Rad).
  92. stȃrši, -ev, m. pl. die Eltern; (tudi sing. starš, einer von den Eltern [Vater oder Mutter], Mur., C.; kdor starša ne spoštuje, je hudobnež, Polj.; dual.: starša, C.); — po nem.
  93. starúha, f. ein altes Weib ( zaničlj.), C., Bes.; zima, staruha nadušljiva, Zv.
  94. starúlja, f. ein altes Weib, Cig.
  95. starȗn, m. ein Alter, C.
  96. starúša, f. ein altes Mütterchen, Cig.
  97. stȃvbar, -rja, m. der Baukünstler, Cig., Zora- C.
  98. stavbarína, f. die Baukosten, Levst. (Pril.), Nov.
  99. stȃvbarstvọ, n. die Baukunst, Zora.
  100. stȃvkar, -rja, m. kdor snope v stavke zlaga, der Mandler, Cig.

   36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA