Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (37.301-37.400)

  1. srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
  2. srnı̑čka, f. das weibliche Rehkitzchen, Levst. (Nauk).
  3. srnína, f. das Rehfleisch; — die Rehhaut; iz srnine, rehledern, Cig.
  4. srnjáčək, -čka, m. dem. srnjak; das Rehböcklein, V.-Cig.
  5. srnjȃd, f. das Rehwild, Jan.
  6. srnják, m. der Rehbock.
  7. srnjákast, adj. rehfarben, V.-Cig.
  8. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  9. srnjedlákast, adj. rehhaarig, Let.
  10. srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.
  11. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
  12. sȓnka, f. = divja koza, C.
  13. srnovína, f. = srnina, Mur.
  14. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  15. srobọ̑t, f. = srobot m., Cig., Jan.; srọ̑bot, BlKr.
  16. srobọ̑ta, f. = srobot, (sreb-) Met., Dol.
  17. srobotína, f. 1) = srobot, die Waldrebe; coll. Waldreben; — 2) srobọ̑tina, die Alpenrebe (atragene alpina), po hribih med Otlico in Idrijo- Erj. (Torb.).
  18. srobotı̑nka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  19. srọ̑botje, n. das Waldrebengesträuch, Josch, BlKr.
  20. srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
  21. srobọ́tovina, f. = srobotina, Mik., BlKr.
  22. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  23. sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.- Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  24. sȓp, m. 1) die Sichel; — 2) die Thonschneide der Töpfer, V.-Cig.
  25. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
  26. srpáč, m. = srpača, C.
  27. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  28. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  29. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
  30. srpár, -rja, m. der Sichelschmied, der Sichelhändler, Mur., Cig., Jan.
  31. srpȃrstvọ, n. die Sichelfabrication, Jan. (H.).
  32. sȓpast, adj. sichelförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  33. sȓpəc, -pca, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) der Halbring, Cig.; — 3) die Betonie (betonica off.), Cig., C.
  34. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  35. sŕpən, -pna, m. = srpan 1), Meg., Valj. (Rad).
  36. srpentīn, m. der Serpentin ( min.), Jan., Cig.
  37. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  38. sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
  39. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  40. srpìč, -íča, m. dem. srp; das Sichelchen; Sukajmo srpiče, Dekleta mlade! Čb.- Valj. (Rad).
  41. srpíčast, adj. = srpast, Jan. (H.).
  42. srpı̑čək, -čka, m. = srpica 1), die Jäthaue, Dol.- M.
  43. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  44. srpíšče, n. der Sichelstiel, C.
  45. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
  46. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  47. sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
  48. sȓpnjak, m. das Sichelkraut (sium falcaria), Cig.
  49. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  50. sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
  51. sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
  52. sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  53. sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
  54. sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
  55. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
  56. sršàv, -áva, adj. widerhaarig, struppig, C.
  57. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  58. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
  59. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  60. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
  61. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  62. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
  63. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  64. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  65. sršíca, f. eine Art Henne, C.
  66. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
  67. sršljìv, -íva, adj. struppig, C., Rib.- Mik.
  68. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
  69. sȓt, m. die Fischgräte, Cig.
  70. srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
  71. srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.- Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.- Raič ( Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
  72. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
  73. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  74. srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  75. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
  76. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
  77. stanár, -rja, m. der Senne, der Alpenhirt, Štrek., Notr.
  78. stanarína, f. das Quartiergeld, Levst. (Nauk), DZ., nk.
  79. stanarı̑nski, adj. s. razred, die Quartierzinsclasse, Levst. (Nauk).
  80. stanjár, -rja, m. der Inwohner, C.
  81. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
  82. stár, -rja, m. der Scheffel, ein Getreidemaß (= 2 Metzen, Met.), Cig., C., Trub., Dalm., Gor., Notr., Prim.; — prim. it. stajo, iz: stario, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  83. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
  84. starȃd, f. das alte Rebenholz beim Weinstock, C.
  85. stȃranje, n. das Altern; s. meseca, das Abnehmen des Mondes, Cig.
  86. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
  87. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
  88. starčè, -ę́ta, m. der Alte, Cig.
  89. stȃrčəc, -čəca, (-čca), m. dem. starec; der Alte, Mik.
  90. stȃrčək, -čka, m. der Greis.
  91. 1. stȃrəc, -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša- Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., ( prim. dedec 12)).
  92. 2. stárəc, -rca, m. dem. star; der Scheffel, C.
  93. starẹjševȃnje, n. die Ausübung des Vorsteheramtes, Levst. (Pril.).
  94. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
  95. starẹ̑jši, m. pl. = starši, Mur.
  96. starẹjšíca, f. = vodilja pri svatovščinah, C.
  97. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
  98. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
  99. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
  100. starẹjšı̑nka, f. die Begleiterin des starejšina bei einer Hochzeit, Pjk. (Črt.); gewöhnlich seine Frau, BlKr.- Let.

   36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA