Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (37.201-37.300)

  1. srẹdnjetŕpən, -pna, adj. s. glagol, verbum neutropassivum ( gramm.), Cig. (T.).
  2. srẹdnjetvǫ́rən, -rna, adj. s. glagol, verbum neutroactivum ( gramm.), Cig. (T.).
  3. srẹdnjevẹ́čən, -čna, adj. mittelalterlich, nk.
  4. srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
  5. srẹdnjevẹ̑ški, adj. mittelalterlich, nk.
  6. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
  7. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
  8. srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
  9. srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
  10. srẹ̑dnjost, f. die Mittelmäßigkeit, Jan.
  11. srẹdobẹ́žən, -žna, adj. centrifugal, Cig., Jan., Cig. (T.); srẹdobẹ̑žni stroj, die Schwungmaschine, Sen. (Fiz.).
  12. srẹdobẹ́žnost, f. die Centrifugalkraft, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  13. srẹdogọ̑rje, n. das Mittelgebirge, Cig. (T.).
  14. srẹdogrǫ̑dje, n. die Brustbeingegend, Cig. (T.).
  15. srẹdogrǫ̑dnica, f. (mrena) s., die Brustscheidewand, das Mittelfell (mediastinum), Cig. (T.).
  16. srẹdopóstən, -stna, adj. Mittfasten-: sredopostna nedelja, Navr. (Let.); — nav. sredposten.
  17. srẹdostȏłpje, n. der Säulenschaft, Cig., Cig. (T.); — rus.
  18. srẹdotę́žən, -žna, adj. centripetal, Cig., Jan., Cig. (T.).
  19. srẹdotę́žnost, f. die Centripetalkraft, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  20. srẹdotǫ̑čje, n. = središče, der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Zora; — rus.
  21. srẹdotrẹbȗšje, n. der Mittelbauch, Cig. (T.).
  22. srẹdovẹ́čən, -čna, adj., Cig. (T.), C., Trst. (Let.), pogl. srednjevečen.
  23. srẹdozę̑məljski, adj. = sredozemen, Cig., Jan.
  24. srẹdozę́mən, -mna, adj. Mittellands-, mittelländisch: sredozemno gorovje, morje, Cig., Cig. (T.); — rus.
  25. srẹdozę̑mski, adj. = sredozemen, Jan. (H.).
  26. srẹdozı̑məc, -mca, m. 1) ein Heiliger, dessen Gedächtnistag in die Mitte des Winters fällt, C., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); mraz kakor o sredozimcih, Z.; — 2) ein in der Mitte des Winters geborener Mensch, C.
  27. srẹ́dpost, m. die Mittfasten, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
  28. srẹdpóstən, -stna, adj. Mittfasten-; sredpostna nedelja, der Lätare-Sonntag, der Mittfastensonntag.
  29. srẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Jan. (H.).
  30. srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  31. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
  32. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
  33. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
  34. srẹ̀j, praep. c. gen., Mur., C., pogl. sredi.
  35. srẹjpóstən, -stna, adj., Levst. (Rok.), pogl. sredposten.
  36. srę̑msa, f. = čremsa, Jan., Valj. (Rad).
  37. srę̑mša, f. = čremsa, Mik., Valj. (Rad).
  38. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
  39. srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
  40. srẹ̑nəc, -nca, m. = sren 1), Jan.
  41. srẹ̑nj, m. 1) = sren 1), Štrek.; srenj stoji po drevju, po travi, BlKr.; — 2) = sren 2), Jan., Mik., Valj. (Rad), Litija- Štrek. (LjZv.); — 3) der Eisstoß, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  42. srẹ̑nja, f. 1) die Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Gor.- Svet. (Rok.); ( eig. "Hauptort mehrerer Gemeinden, stsl. srêdьnja" Mik.); — 2) die Gemeindevertretung: v srenjo voliti koga, Gor.; — 3) die Gemeindesitzung: srenjo napovedati, v srenjo iti, Z.
  43. srẹnjáč, m. = srenjan, C.
  44. srẹnjàn, -ána, m. das Gemeindemitglied, C.
  45. srẹ̑njčan, m. = srenjan, LjZv.
  46. srẹ̑njəc, -njca, m. = srenjan, Jan. (H.).
  47. srẹ̑njski, adj. Gemeinde-, Cig., Jan.
  48. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.
  49. srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
  50. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.
  51. srẹpı̑nski, adj. = srep, Erj. (Torb.).
  52. srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
  53. srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
  54. srẹpóta, f. 1) die Riesengröße, Jan.; — 2) das Ungeheuer, Rož.- Jarn. (Rok.).
  55. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
  56. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  57. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  58. srẹ̑šev, adj. Weinstein-: sreševa kislina, die Weinsäure, Cig. (T.).
  59. srẹševína, f. die Weinsäure, h. t.- Cig. (T.).
  60. srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
  61. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
  62. sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
  63. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  64. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
  65. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
  66. srẹ̑žnica, f. das Roheiswasser, C.
  67. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
  68. sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
  69. sȓhast, adj. = srhljiv, Trst. (Let.).
  70. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
  71. sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
  72. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  73. srhkolı̑stica, f. = srhkolistnica, Tuš. (R.).
  74. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  75. sŕhniti, sȓhnem, vb. pf. erschaudern, Jan., C.
  76. srholı̑stnica, f. = srhkolistnica, Cig. (T.).
  77. srhovína, f. etwas Rauhes: Unebenheiten, rauhe Stellen, C.
  78. sr̀k, sŕka, m. der Schlurf, Cig., Jan., C.; s. vina, Cig.
  79. sŕka, f. oseba, katera rada srka: take vinske srke, solche "Weinbeißer", SlN.
  80. srkáłən, -łna, adj. saugend: srkalne žile, lymphatische Gefäße, Jan., Cig.
  81. sŕkalica, f. die Saugader, das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  82. srkȃłnica, f. = srkalica, Jan.
  83. srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
  84. sŕkanje, n. das Schlürfen.
  85. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
  86. sŕkavəc, -vca, m. der Schlürfer, Mur., Cig., Jan.
  87. sȓkavt, m. der Schlürfer, Cig.
  88. sȓkəc, -kca, m. der Schlurf, Mik.
  89. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
  90. srkljáč, m. der Schlürfer, Cig.
  91. sȓkljaj, m. der Schlurf, der Nipp, Cig., Jan.; s. vina, vode, Slom.- C.; potrebnim ni srkljaja vode privoščil, Ravn.
  92. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
  93. sŕkniti, sȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun.
  94. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  95. srnáča, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  96. sŕnast, adj. rehfarben, Cig.
  97. sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
  98. srnčè, -ę́ta, n. das männliche Rehkalb, das Rehböcklein.
  99. sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
  100. sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).

   36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA