r (37.101-37.200)

37101. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
37102. srẹ̑bljaj, m. der Schlurf, Mur., Jan.
37103. srẹ́bniti, srẹ̑bnem, vb. pf. einen Schlurf oder Nipp thun, Cig.
37104. srẹbǫ́lja, f. die Molke, Bolc- Mik.
37105. srẹbòt, -óta, m. der Schlurf, Cig., C.
37106. srebọ̑t, f. = srobot: butaro s srebotjo ovezati, DSv.
37107. srebọ̑ta, f., C., Met., pogl. srobota.
37108. srebrár, -rja, m. der Silberarbeiter, Mur., Jan., C., Z.
37109. srę́brast, adj. silberartig, Cig.; silberfarben, Cig. (T.).
37110. srę̑brce, n. dem. srebro, Cig., Valj. (Rad).
37111. srebrę̑n, adj. = srebrn, Mur., V.-Cig.
37112. srebrę̑nast, adj. silberfarben, Cig. (T.).
37113. srebrę́nəc, -nca, m. svetli s., der Proustit ( min.), Cig. (T.).
37114. srebrič, m. = kmetič, Habd.- Mik.
37115. srebrı̑nje, n. = srebrnina, Mur., Danj.- Valj. (Rad).
37116. srebrı̑t, adj. silberführend, h. t.- Cig. (T.).
37117. srebríti, -ím, vb. impf. versilbern, Cig., Krelj- M., Burg. (Rok.); Vam bom mreže zlatil, Količe pa srebril, Npes.-K.
37118. srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.- Cig.; — tudi srę́brn, Cv.
37119. srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.- Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
37120. srebrnȃrstvọ, n. die Silberarbeit, Cig.
37121. srebȓnat, adj. silberhältig, V.-Cig., Erj. (Min.); srebrnati svinec, DZ.; srebrnata svetlica, die Silberblende, Cig. (T.); srebrnati sijajnik, der Silberglanz ( min.) Cig. (T.).
37122. srebrnẹ́ti, -ím, vb. impf. silberweiß werden: srebrnijo lasje, Zora.
37123. srebrníca, f. 1) = srebrna ruda, das Silbererz, Cig., Jan.; — 2) die Ringelraupe, Cig., Jan.
37124. srebrnìč, -íča, m. der Schimmel: konjiči srebrniči, Vrt.
37125. srebrník, m. der Silberling, die Silbermünze; za dvajset srebrnikov prodajo Jožefa, Ravn.; Valj. (Rad).
37126. srebrnína, f. das aus Silber Verfertigte: die Silberware, das Silbergeräth, das Silbergeschmeide; — das Silbergeld, M.
37127. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
37128. srebrnják, m. der Silberling.
37129. srebrnjénje, n. das Versilbern, Cig.
37130. srebȓnkast, adj. silberfarbig, M.
37131. srebrnocvẹ́tən, -tna, adj. silberblumig, Cig.
37132. srebrnosìv, -síva, adj. silbergrau, SlN.
37133. srebrọ̑, n. das Silber; čisto s., das Feinsilber; pokalno s., das Knallsilber, DZ.; — živo s., das Quecksilber; nemiren kakor živo s.; pokalno živo s., das Knallquecksilber, DZ.
37134. srebroglàv, -gláva, adj. mit einem Silberhaupte, Vrt.
37135. srebrokrìł, -kríla, adj. silberbeschwingt, Cig.
37136. srebrolàs, -lása, adj. silberhaarig, Cig.
37137. srebrolìst, -lísta, adj. silberblätterig, Cig.
37138. srebronǫ́sən, -sna, adj. silberführend, Cig. (T.).
37139. srebropẹ̀n, -pẹ́na, adj. silberschäumig: srebropena voda, LjZv.
37140. srebroploščenína, f. silberplattierte Ware, DZ.
37141. srebrosijȃjən, -jna, adj. silberblinkend, Jan. (H.).
37142. srebrosvẹ́təł, -tla, adj. silberglänzend, Zv.
37143. srebrot, m., Cig., pogl. srobot.
37144. srebrovína, f. der Silberstoff, Cig., Jan.
37145. srebrovı̑t, adj. silberhältig, Jan., C.; — silberreich, Jan.
37146. srẹbúlja, f. = srebolja, Jan.
37147. srẹbúntati, -am, vb. impf. schlürfen, nippen, C.
37148. srẹbútati, -am, vb. impf. stark schlürfen, Gor.- M., Mik., Zora- C., Savinska dol.- C.
37149. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
37150. srę́čanje, n. die Begegnung.
37151. srę́čati, srę̑čam, vb. pf. begegnen: s. koga; srečala sva se; kedaj te bo pamet srečala? wann wirst du zu Verstand kommen?
37152. srečávanje, n. das Begegnen, die Begegnungen.
37153. srečávati, -am, vb. impf. = srečevati; begegnen; Mladenke me srečavajo, Npes.-K.
37154. srečelǫ̑vəc, -vca, m. der Glücksritter, Jan., Šol., C., Zora.
37155. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
37156. srečenòs, -nǫ́sa, m. = srečenosec, Jan.
37157. srečenǫ̑səc, -sca, m. der Glücksbote, Jan.
37158. srečevȃnje, n. das Begegnen, die Begegnungen; s. valov ( phys.), Cig. (T.).
37159. srečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad srečati.
37160. srečevȃvəc, -vca, m. srečevavci, die Begegnenden, Bes.
37161. sréči, sréčem, vb. pf. dan s., den Tag bestimmen (diem dicere), Meg.- Mik.
37162. srę́čica, f. dem. sreča; das liebe Glück; — srečico praviti, prophezeien: s. praviti kakor ciganke, Dict.
37163. srę̑čka, f. dem. sreča; 1) srečko dati komu, jemandem die Hand zum Gruß reichen; daj srečko! ( pos. otrokom se tako pravi); — 2) das Lotterielos, Cig., Jan., C., nk.; srečke vzdigovati, Lose ziehen, Jan.
37164. srę̑čkanje, n. das Losen, die Ziehung (der Lose), C., nk.
37165. srę̑čkati, -am, vb. impf. Lose ziehen, losen, Cig., Jan., nk.
37166. srę̑čnež, m. der Glücksmensch, das Glückskind, Jan., Zora.
37167. srę̑čnik, m. = srečnež, Jan. (H.).
37168. srečnják, m. = srečnež, V.-Cig.
37169. srę́čnost, f. die Glücklichkeit, Mur., Cig.; kje je tedaj vaša srečnost? Jap. (Sv. p.); upa s., Levst. (Zb. sp.).
37170. srẹ̑d, -ı̑, f. der Mittelpunkt, das Centrum, Jan., Cig. (T.).
37171. srẹ̀d, praep. c. gen. = sredi, Cig., Jan.; s. Turškega, Npes.-K.
37172. srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
37173. srẹdánja, f. 1) die Mitte, der mittelste Kern, V.-Cig.; — 2) die Mittelgattung, V.-Cig.; — 3) die Mitteltafel im Fassboden, Z.
37174. srẹ̑dba, f. die Vermittelung, die Intervention, ogr.- C.
37175. srẹ̑dbən, -bəna, adj. Vermittelungs-, ogr.- C.
37176. srẹ̑dbənica, f. die Mittlerin, ogr.- C.
37177. srẹ̑dbənik, m. der Mittler, ogr.- C.
37178. srẹ̑dbina, f. die Mitte, ogr.- Valj. (Rad).
37179. srẹdbováti, -ȗjem, vb. impf. Vermittler sein, C.
37180. srẹ̑dək, -dka, m. 1) die Mitte, Z., DZ.; — der Mittelpunkt, Cig.; — das Mitteltheil, Z.; der mittlere Theil des Fassbodens, C.; — die Raingrenze zwischen zwei Feldern, vzhŠt., C.; — 2) das Mittel, das Medium, Jan., Rog.- Valj. (Rad), ZgD.
37181. srẹ̑dən, -dna, adj. die Mittwoche betreffend.
37182. srẹ̑dež, m. der mittlere Theil, bes. der Kern des Salat- oder Kohlhauptes, vzhŠt.
37183. srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
37184. srẹdíca, f. der innere Theil einer Sache: die Brotkrume; — das Kernholz der Bäume; — das Fleisch der Früchte, Jan.; — kostna s., die Knochensubstanz, Erj. (Som.).
37185. srẹdína, f. der mittlere Theil, die Mitte; s. vojske, das Centrum, Cig.; s. zemlje, der Mittelpunkt der Erde, Cig.; — das Innere (eines Landes), Cig. (T.); — das harte, schwarze Holz, das Kernholz, C.
37186. srẹdı̑nəc, m. der Mittelfinger, C., Vrt.
37187. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
37188. srẹdíšče, n. der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
37189. srẹdíščən, -čna, adj. zum Mittelpunkt gehörig, Central-, Cig.; sredı̑ščni kot, der Mittelpunktswinkel, Cig. (T.); središčni žarki, die Centralstrahlen, Žnid.
37190. srẹdı̑ščnica, f. die Centrallinie, Cel. (Geom.).
37191. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
37192. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
37193. srẹ̑dmo, adv. mittelmäßig, Meg.- Mik.
37194. srẹ̑dnica, f. die Vermittlerin, Cig., Jan.; srẹdníca, Mur.
37195. srẹ̑dnik, m. der Vermittler, Dict., Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Krelj, Schönl., Jap., Levst. (Pril.); srẹdník, Mur.; — der Schiedsmann, Meg., Dict.; (tudi stsl.).
37196. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
37197. srẹ̑dnjak, m. 1) der mittlere Theil, Valj. (Rad); — 2) srẹdnják, der Mittelfinger, Mur., Cig.
37198. srẹdnjeglȃvəc, -vca, m. srednjeglavci, Mittelköpfe (orthocephali), Erj. (Som.).
37199. srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
37200. srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).

   36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani