Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (36.901-37.000)

  1. sprotíviti se, -ı̑vim se, vb. pf. sich auflehnen, Cig.; ( nam. vzp-).
  2. sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.
  3. sprotolẹ̑tje, n., ogr.- Mik.; pogl. sprotiletje.
  4. sprǫ̑ž, m. das Losdrücken, der Abdruck ( z. B. an einem Geschosse, einer Uhr), C.; — prim. sprožiti.
  5. sprožȃj, m. = sprož, Cig.
  6. sprǫ̑žək, -žka, m. 1) der Anlass, C.; s. vojske, Nov.; — 2) der Vorschlag, der Antrag, C.
  7. sprǫ́žən, -žna, adj. = prožen, elastisch, Cig.
  8. sprǫ́ženje, n. das Losdrücken; — die Veranlassung, Cig.; — die Anregung, Cig.
  9. sproževáti, -ȗjem, vb. impf. ad sprožiti.
  10. sprožı̑łnik, m. = sprožilo, Cig.
  11. sprožílọ, n. 1) = sprož, Cig.; — 2) = nastava ali progla v ptičjo lov, Vrsno- Erj. (Torb.).
  12. sprožı̑telj, m. der Anreger, SlN.- C., nk.
  13. sprožı̑təv, -tve, f. das Losdrücken; — die Anregung, C., DZ., nk.
  14. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  15. sprǫ̑žljaj, m. 1) der Drücker am Gewehre, Jan.; — 2) der Anlass, C.; das Motiv, Cig.
  16. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  17. sprožník, m. der Abdrücker, der Drucknagel, Cig.
  18. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  19. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  20. spŕtati, -am, vb. pf. eine Last abnehmen, entlasten, Cig.
  21. sprtı̑ja, f. = razprtija, Cig., Jan.
  22. spŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = sprtati, Cig.
  23. spȓtost, f. die Steilheit, Jan. (H.); — prim. 1. spreti se 1).
  24. spȓva, adv. anfangs, nk.; — prim. izprva.
  25. spȓvce, adv. = sprva, anfangs, C.; — prim. hs. isprvice.
  26. spŕvẹnja, adv. = sprva, anfangs, Zilj.- Jarn. (Rok.), ZgD.
  27. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Sovinjak pri Bolzetu ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
  28. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  29. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  30. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
  31. spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  32. spȗrčljiv, adj. = spurljiv, Savinska dol.
  33. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  34. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), Savinska dol.
  35. srȃbast, adj. = srabljiv, Cig.
  36. srábav, adj. = srabljiv, Cig.
  37. srȃbəc, -bca, m., Cig., pogl. srabljivec.
  38. srabljìv, -íva, adj. krätzig, Meg., Mur., Cig., Jan.
  39. srabljı̑včək, -čka, m. dem. srabljivec, Valj. (Rad).
  40. srabljı̑vəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art bunter irdener Krug, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  41. srabljı̑vka, f. 1) die Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Grindkraut, die Scabiose (scabiosa), Ravn.- C.
  42. srabljívost, f. die Krätzigkeit, Mur., Cig., Jan.
  43. srabọ̑ta, f. = srobot, Mik., Z.
  44. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  45. sračè, -ę́ta, n. eine junge Elster, Dol.- Mik.
  46. sráčən, -čna, adj. = sračji, Cig., Raič ( Let.).
  47. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
  48. 2. sráčica, f. = srajca, Št.- Zora.
  49. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
  50. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).
  51. srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
  52. 1. srȃčka, f. dem. sraka; die Elster, Štrek.
  53. 2. srȃčka, f. das Abweichen, die Diarrhöe, Cig., Valj. (Rad), Ig (Dol.).
  54. srȃčnica, f. = 2. sračka, Mur.
  55. srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
  56. srágica, f. dem. sraga, Mur.
  57. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
  58. srȃjčar, -rja, m. der Hemdenmacher, Cig., Jan.
  59. srȃjčarka, f. die Hemdennäherin, Cig.
  60. srájčən, -čna, adj. Hemd-: srȃjčni rokavi.
  61. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  62. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
  63. sráka, f. die Elster (corvus pica); — morska s., die Meerelster (haematopus ostralegus), Cig., Frey. (F.).
  64. srakáč, m. die männliche Elster, C.
  65. srȃkarica, f. die Quakente, Cig.; die Schellente (anas clangula), Frey. (F.); — morska s. = morska sraka, Frey. (F.).
  66. srȃkarski, adj. s. zvonec = srakarica, die Quakente, Cig.
  67. srákast, adj. elsterartig: scheckig, Cig., Šol.
  68. srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.- Baud.
  69. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
  70. srakolìč, -íča, m. = kanja, kanjuh, Jan.
  71. srákona, f. = srakonoga, vzhŠt.
  72. srákonja, f. = srakona, Ščav.
  73. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  74. srakonǫ̑žnica, f. das Himmelthaustroh, C.
  75. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
  76. srákov, adj. = sračji: srakove jezike je snedel = er ist geschwätzig, C.
  77. srákovica, f. = sraka, Rez.- Baud.
  78. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  79. srȃm, -ı̑, f., Jan., pogl. sram m. 1).
  80. srȃmba, f. der Schimpf, C.
  81. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
  82. srȃmež, m. die Scham, die Geniertheit, Cig. (T.), Jan., C.
  83. sramežljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = sramovati se, ogr.- Mik.
  84. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
  85. sramežljı̑vəc, -vca, m. ein verschämter Mensch, der Schamhafte, Valj. (Rad).
  86. sramežljı̑vka, f. die Schamhafte, Jan. (H.).
  87. sramežljívost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit.
  88. sramljìv, -íva, adj. = sramežljiv, Mur.
  89. sramljívost, f. = sramežljivost, Mur.
  90. srȃmnica, f. 1) = sramna kost, das Schambein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die weibliche Scham, C., DZ.
  91. srȃmničən, -čna, adj. Schambein-, Cig.
  92. sramnokúžən, -žna, adj. syphilitisch, Cig., Jan.; kri sramnokužnega človeka je hud strup, Vrtov. (Km. k.).
  93. srámnost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit, Mur., V.-Cig., Jan.
  94. sramǫ̑ča, f. = sramota, Jan. (Slovn.).
  95. sramočénje, n. die Beschämung, die Beschimpfung, die Schändung.
  96. sramodẹ̑jəc, -jca, m. der Unzüchtige, Jan. (H.).
  97. sramodẹ̑jstvən, -stvəna, adj. unzüchtig, Jan. (H.).
  98. sramodẹ̑jstvọ, n. die Unzucht, Levst. (Nauk).
  99. sramopìs, -písa, m. die Schmähschrift, Cig. (T.), Zv.
  100. sramost, f. = sramota, vzhŠt.- C.

   36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA