r (36.801-36.900)

36801. spreję̑mək, -mka, m. 1) = sprejem 1), sprejema, Jan.; — 2) = ono malo vina, ki ga uteče, kadar se pipa nastavlja, Rihenberk- Erj. (Torb.).
36802. spreję́mən, -mna, adj. Aufnahms-: spreję̑mni list, der Aufnahmsschein, Cig.; — Empfangs-: sprejemna soba, das Empfangszimmer, nk.
36803. sprejemljìv, -íva, adj. 1) leutselig, C.; — 2) empfänglich, LjZv.
36804. sprejemljívost, f. die Empfänglichkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
36805. spreję̑mnica, f. 1) der Aufnahmssaal, Zora; — 2) der Aufnahmsschein, Jan.; — 3) = prejemnica, der Empfangsschein, das Recepisse, DZ.
36806. spreję̑mščina, f. die Aufnahmstaxe, Nov., Let., DZkr.
36807. spreję́ti, sprẹ́jmem, vb. pf. aufnehmen: v društvo koga s.; v sveti raj me sprejmi! Kast.; kdor vas sprejme, mene sprejme, Ravn.; empfangen; gosta s.; — entgegennehmen, annehmen; povabilo, denar s., Cig., nk.; — übernehmen, Jan.; — praes. tudi: sprejmèm, Valj. (Rad), in sprejámem, C.; — prim. vzprejeti.
36808. spreję́tje, n. die Aufnahme, Cig., Jan., nk.; s. novih članov v društvo, nk.; der Empfang: s. popotnika, gosta, nk.; — die Entgegennahme, Cig.; die Übernahme, Jan., M.
36809. sprejòh, interj. = prejoh: Oh, o joh, joh sprejoh! Npes.-K.
36810. sprejòj, interj. = prejoj, Cig.
36811. sprẹ̑koma, adv. querüber, Cig.; — prim. izprekoma.
36812. sprelẹ̀p, -lẹ́pa, m. die Banse in der Scheuer, Cig., Valj. (Rad); ( nam. sprilep? prim. prilep 3)).
36813. sprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep; — prim. izprelep.
36814. sprẹ̑ma, f. 1) die Begleitung, Z.; das Geleit, Cig.; — 2) = sprava 2), C.
36815. sprẹ̑mba, f. die Begleitung, Cig.; policijska s., DZ.
36816. sprẹ̑mən, -mna, adj. Geleits-: spremni list, der Geleitsbrief, Cig., Jan.
36817. spremı̑rom, adv. immerfort, Npes.-Vraz.
36818. sprẹmı̑təv, -tve, f. die Begleitung, Jan., C.
36819. sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.- Mik.).
36820. sprẹmı̑tva, f. = spremitev, Cig.
36821. sprẹmljáč, m. der Begleiter, C., Mik., Bes., (izp-) Levst. (Pril.).
36822. sprẹmljačíca, f. die Begleiterin, C.
36823. sprẹ́mljanje, n. das Begleiten.
36824. sprẹ́mljanka, f. die weibliche Person, die von jemandem begleitet wird, Jurč.
36825. sprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad spremiti; begleiten; mrliča s., der Leiche folgen, Cig., Jan.
36826. sprẹ́mljavəc, -vca, m. der Begleiter, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm.; tudi: sprẹmljȃvəc, Mur.
36827. sprẹ́mljavka, f. die Begleiterin, Cig., Jan.
36828. sprẹ́mljenəc, -nca, m. der Geleitete, Cig.
36829. sprẹmljeváłən, -łna, adj. begleitend: spremljevȃłna straža, die Escorte, Jan. (H.).
36830. sprẹmljevȃnje, n. = spremljanje.
36831. sprẹmljeváti, -ȗjem, vb. impf. = spremljati.
36832. sprẹmljevȃvəc, -vca, m. der Begleiter, Jan., Valj. (Rad), nk.
36833. sprẹmljevȃvka, f. die Begleiterin, Jan., nk.
36834. sprẹ̑mnica, f. 1) die Begleiterin, nk.; — 2) der Trabant ( astr.), C., Jes.; — 3) der Geleitbrief, das Begleitschreiben, Jan., DZ.; poštna s., die Postbegleitadresse, nk.
36835. sprẹ̑mnik, m. der Begleiter, Mur., Jan., C., Let.
36836. sprẹmnína, f. das Geleitsgeld.
36837. sprẹ̑mništvọ, n. das Geleit, Mur.
36838. sprẹ̑mstvọ, n. die Begleitung, das Geleit, das Gefolge, Cig., Jan., nk.; vojaško s., Cig.
36839. sprepelẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Loderasche werden, C., Z.; ogenj sprepeli, C.
36840. sprepelína, f. die Loderasche, C.
36841. spreperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, Glas.
36842. sprę́sti, sprę́dem, vb. pf. zusammenspinnen.
36843. sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).
36844. 1. sprẹ́ti se, sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.- M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — ( nam. vzp-).
36845. 2. sprẹti se, sprèm se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen, sich zertragen, in Zwist gerathen; s. se s kom; — prim. razpreti se.
36846. sprę́tnost, f. die Geschicklichkeit, Cig., Jan., C., nk.; s. v čem, die Kunstfertigkeit, Cig. (T.).
36847. sprevod-, išči pod: izprevod-.
36848. sprę̑za, f. das Riemenpferd, V.-Cig.
36849. sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
36850. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
36851. sprę̑znik, m. = tovariš, drug, Sv. Duh pri Krškemm- Erj. (Torb.).
36852. sprẹ̑ž, m. die Nieswurz (helleborus), C., Erj. (Torb.); — hs.
36853. sprę́žən, -žna, adj. sprę̑žni kot, der Conjugationswinkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
36854. sprę̑žnik, m. der Paarling ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
36855. spr̀h, spŕha, m. das Mundschwämmchen, V.-Cig.; — prim. 1. sprhniti.
36856. spŕhati, -pȓham, vb. pf. entflattern: v nižavo s., LjZv.; ( nam. vzp-).
36857. spŕhəł, -hla, adj. moderig, Z.
36858. sprhlína, f. das Modericht, C.
36859. sprhljìv, -íva, adj. verweslich, Cig.; — vergänglich, C.
36860. sprhnẹ́lost, f. der Zustand der Vermoderung.
36861. sprhnẹ̑nje, n. die Vermoderung.
36862. sprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen; sprhnẹ̀ł les, vermodertes Holz, jvzhŠt.; — verwittern, Cig. (T.); sadra je pobelela in sprhnela, Erj. (Min.).
36863. 1. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) auffliegen, Habd.- Mik.; — 2) ausbrechen ( v. Ausschlag): osepnice so že sprhnile, Gor.; ( nam. vzp-).
36864. 2. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. vermodern, Cig., Mik.; verwittern, Šol.
36865. sprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sprhniti, vermodern, Nov.
36866. spriča-, išči pod izpriča-.
36867. spríčən, -čna, adj. gegenwärtig, C.; — prim. spričo.
36868. sprı̑čkati se, -am se, vb. pf. sich zertragen, BlKr.- Mik.; spričkali smo se bili, pa smo se zopet zdobrovoljili, BlKr.- M.
36869. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
36870. spríditi, -prı̑dim, vb. pf. = v korist obrniti, GBrda.
36871. sprı̑doma, adv. mit Nutzen, mit Erfolg, C.
36872. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
36873. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
36874. sprijèm, -ję́ma, m. ein feindlicher Zusammenstoß, Cig., Jan.
36875. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
36876. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
36877. sprijẹ́mavnost, f. das Adhäsionsvermögen, Jan.
36878. spriję̑mba, f. der Empfang, C.; ( nam. vzp-).
36879. spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.
36880. spriję̑mkast, adj. klebrig, BlKr.- M.
36881. sprijemljìv, -íva, adj. klebrig, Z.
36882. sprijemljívost, f. die Klebrigkeit, Z.; — die Adhäsion, Cig., Jan.; die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
36883. spriję́mnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.), C., UčT., Sen. (Fiz.).
36884. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
36885. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
36886. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
36887. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
36888. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
36889. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
36890. sprǫ̑ga, f. die Weberspreize, Z., M.; = pl. sproge, kajk.- Valj. (Rad).
36891. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
36892. spròj, sprója, m. = sproga, das Spannholz (der Weber), V.-Cig.
36893. sprǫ̑je, f. pl. das Spannholz (der Weber), Cig.; — pogl. sproga.
36894. sprósta, adv. einfach, kurz: s. vse, Levst. (Nauk).
36895. sprostı̑, f. pl. = sproga, sproj, V.-Cig.
36896. 1. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. emporstrecken: sprostrt, aufrecht, steif, schön gewachsen ( v. Menschen), C.; ( nam. vzp-).
36897. 2. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. izprostreti.
36898. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
36899. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
36900. sprotilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig.

   36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani