Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (36.601-36.700)

  1. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
  2. sǫ̑rtast, adj. 1) allerlei: imamo sortasto drevje, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) v psovki: ti sortasta reč ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  3. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
  4. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  5. sorúda, f. ein mineralisierter Körper, Cig. (T.).
  6. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
  7. sǫ́ržica, f. das Mischkorn ( bes. Roggen mit Weizen gemischt).
  8. sǫ́ržičən, -čna, adj. vom Mischkorn; soržičen kruh.
  9. sǫ̑ržnica, f. = moka iz soržice, C.
  10. sǫ̑ržnik, m. = kruh iz soržice, C.
  11. soskrbník, m. der Mitvormund, Jan. (H.).
  12. sosrẹ̑dba, f. die Concentration, Cig. (T.).
  13. sosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
  14. sosrẹ́diti, -im, vb. pf. concentrieren, Cig. (T.).
  15. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
  16. sostarẹjšı̑nstvọ, n. die Mitältestenwürde, Cig.
  17. sostrẹžník, m. der Mitbediente, Cig.
  18. sostvȃr, -ı̑, f. das Mitgeschöpf, C.
  19. sotár, -rja, m. der Feldwächter, Kras.
  20. sotrȃk, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  21. sotrpı̑n, m. der Leidensgefährte, Cig.
  22. sotrȗdnik, m. der Mitarbeiter, Cig. (T.), nk.; — rus.
  23. sotržàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Marktfleckens, C.
  24. soupravı̑čenəc, -nca, m. der Mitberechtigte, Cig., DZ.
  25. sourȃdnik, m. der Mitbeamte, Šol., nk.
  26. souredník, m. der Mitredacteur, C., nk.
  27. sovȃrh, m. = sovaruh, Cig.
  28. sovárovanəc, -nca, m. der Schutzgenosse, Cig.
  29. sovȃruh, m. der Mitvormund, DZ.
  30. sovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenosse, Jan.
  31. sovę̑rnica, f. die Glaubensgenossin, Jan.
  32. sovę̑rnik, m. der Glaubensgenosse, Cig., Jan., Vest.
  33. sovę̑rstvọ, n. die Glaubensgenossenschaft, Cig.
  34. sovír, -rja, m. 1) die Nachteule, C.; — 2) = čuk, das Käuzchen, Polj.
  35. sovladár, -rja, m. der Mitregent, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  36. sovladȃrstvọ, n. die Mitregentschaft, Cig., nk.
  37. sovọ̑ra, f. = svora, sovra, sora, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  38. sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme- Erj. (Torb.).
  39. sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. sora.
  40. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.
  41. sovrȃštvọ, n. die Feindschaft, der Hass; v sovraštvu sta živela, sie waren einander feind; v sovraštvu sta si, sie sind miteinander verfeindet; s. do koga, česa, der Hass wider, gegen jemand, etwas.
  42. sovrȃž, adj. indecl. feindselig: s. misel, Ravn.- Mik.; biti komu sovraž, jemandem feind o. feindlich gesinnt sein, ihn hassen, Dict., V.-Cig., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), Bas.
  43. sovrȃžba, f. die Anfeindung, der Hass: narodna ljubezen in s., Levst. (Zb. sp.).
  44. sovrážən, -žna, adj. Feindes-: sovrȃžna dežela; feindlich: sovražno početje; feindselig, feind; biti komu s., Cig.
  45. sovráženje, n. die Anfeindung, das Hassen.
  46. sovrážiti, -vrȃžim, vb. impf. feind sein, Hass hegen, hassen; s. koga, kaj: s. koga v smrt, jemandem todfeind sein, Krelj; = s. koga na smrt, Jurč.; = smrtno koga s., nk.
  47. sovražı̑vəc, -vca, m. der Hasser, Cig.
  48. sovražı̑vka, f. die Hasserin, Cig.
  49. sovražljìv, -íva, adj. 1) feindselig, Cig., Jan., Mik.; sovrȃžljiv, Mur.; — 2) hassenswert, Cig.; — verhasst, Boh.; s. je pred Bogom greh, Guts. (Res.).
  50. sovražljívost, f. die Feindseligkeit, Mur., Cig.; — die Gehässigkeit, Jan.
  51. sovrȃžnica, f. 1) die Feindin; — die Hasserin, Jan.; — 2) die Wachsblume (cerinthe), Cig., Medv. (Rok.).
  52. sovrȃžnik, m. 1) der Feind; sovražnika iz dežele zapoditi; sovražnike si delati; sovražnik ženstva biti; smrtni, naglavni s., der Todfeind, Cig., Jan.; — 2) ein Stückchen aufgerissener Haut über der Nagelwurzel am Finger, das Nagelstroh, Cig., Dol.
  53. sovrážnost, f. die Feindlichkeit, die Feindseligkeit.
  54. sovrę̑d, adv. um diese Zeit, Mik.; um diese Stunde, Jarn.
  55. sǫ̑vrenik, m. = svornik, sornik, žrebelj, ki veže pri vozu prednjo in zadnjo premo ter gre skozi sovro, Koborid- Erj. (Torb.).
  56. sovȓh, m. der Nebenscheitel ( math.), Cig. (T.), C.
  57. sǫ̑vrica, f. = babje pšeno, sodra, die Graupe: sovrica — mavrica, neka igra, Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. sodra 1).
  58. sovȓst, -ı̑, f. die Nebenart, Cig. (T.); die Unterart (subspecies), h. t.- Cig. (T.).
  59. sovŕsta, f. = sovrst, Cig.
  60. sovŕstən, -stna, adj. gleichzeitig, Šol.
  61. sovrstník, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Let.
  62. 1. sovršèn, -éna, adj. ( part.) vollkommen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  63. 2. sovŕšən, -šna, adj. sovȓšni kot, der Scheitelwinkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  64. sovršénost, f. die Vollkommenheit, Cig. (T.); — rus.
  65. sovršę̑nstvọ, n. die Vollkommenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  66. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  67. sožárək, -rka, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  68. spȃkar, -rja, m. der Störefried, C.
  69. spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
  70. spakedrávati, -am, vb. impf. ad spakedrati, nk.
  71. spakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakedrati: po nemščini spakudrane besede, Levst. (Nauk).
  72. spámrt, m. der erste tiefe Schlaf, Mik.
  73. spȃr, m. der Dunst: gostejši spar se megla zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Schwüle, Jan., C., Mik.
  74. spȃra, f. = die Schwüle, Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  75. spárati, -am, vb. pf. = 2. spariti, paarweise zusammenstellen: kobre je sparal, er hat (im Würfelspiel) den Pasch geworfen, Guts.
  76. spárən, -rna, adj. = soparen, schwül, Cig., Jan., C., Gor.; sparni veter, der Glutwind, h. t.- Cig. (T.).
  77. spārgovəc, -vca, m. der Spargelstein, Erj. (Min.).
  78. spȃrica, f. der Dunst, Jarn., C.; die Schwüle, Mur., vzhŠt.; — prim. soparica.
  79. spȃričən, -čna, adj. schwül, vzhŠt.
  80. sparína, f. die Schwüle, C., jvzhŠt.
  81. 1. spáriti, -pȃrim, vb. pf. dampfen machen, abdämpfen, dünsten; Gradnik ga (krompir) rad v salati je Al' sparjen'ga v kozici, Npes.-K.; s. se, abdampfen, abrauchen; sparjena jed, jvzhŠt.; vino, ki je dolgo na solncu, se spari; — sparjen = vel, welk, vzhŠt.
  82. 2. spáriti, -im, vb. pf. zu einem Paar (zu Paaren) vereinigen, paaren; s. se, sich paaren, Cig.; tudi: sparíti, Ig (Dol.).
  83. spárjavica, f. = sparica, Raič (Slov.).
  84. spȃrjenəc, -nca, m. = sparjeno vino, M.
  85. spȃrnica, f. die Brillenschote (biscutella), Medv. (Rok.).
  86. spároma, adv. paarweise.
  87. speditér, -rja, m. odpravnik, der Spediteur.
  88. spēktər, -tra, m. das Farbenbild, das Spectrum ( phys.), Cig. (T.).
  89. spektrālən, -lna, adj. Spectral-: spektralna analiza, Cig. (T.), Žnid.
  90. sperẹ́ti, -ím, vb. pf. morsch werden, C.; vermodern, Cig.; kol v zemlji speri, Nov., Polj.; sperel, vermodert, morsch, Cig., C., M.
  91. spẹvoígra, f. das Singspiel, die Oper, Cig., Jan., nk.; — prim. češ. zpěvohra.
  92. spẹvoígrica, f. dem. spevoigra; die Operette, Jan. (H.).
  93. spirālən, -lna, adj. zavojit, Spiral-: spiralna črta, die Spirallinie, Cig. (T.).
  94. spírati, -pı̑ram, vb. impf. wegspülen, Cig.; abwaschen: dež gore spira, der Regen wäscht die Berge ab, Cig.; zemlja se spira od dežja, Fr.- C.
  95. spı̑rati se, -am se, vb. impf. ad spreti se; sich entzweien, Jan.
  96. spı̑rək, -rka, m. der Abwaschfetzen, Valj. (Rad).
  97. spīrit, m. der Spirit, der Geist ( chem.), Cig. (T.), nk.
  98. spiritīst, m. ein Anhänger der Klopfgeisterei, der Spiritist.
  99. spirituāl, m. nadzornik v duhovniškem semenišču, der Spiritual.
  100. splavár, -rja, m. der Floßknecht, Cig., LjZv.; — prim. splav 4).

   36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901 37.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA