Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (36.501-36.600)

  1. solovàr, -vára, m. der Salzsieder, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  2. solovȃrnica, f. die Salzsiederei, die Sudhütte, Jan., Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.).
  3. solovȃrski, adj. Salzsieder-: solovarska krada, das Gradierwerk, Erj. (Min.).
  4. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
  5. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
  6. somár, -rja, m. das Saumthier, Jan.; — der Esel, ogr.- C., M.; — prim. it. somaro.
  7. somaríca, f. die Eselin, ogr.- C., Mik.
  8. somèr, -mę́ra, m. die Symmetrie, Cig. (T.).
  9. somę́ra, f. die Symmetrie, C., C. ( Let.).
  10. somę́rən, -rna, adj. ebenmäßig, proportioniert, angemessen, Cig., Jan., C.; — symmetrisch, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  11. somę̑rje, n. das Ebenmaß, Cig., Jan., nk.
  12. somę́rnost, f. die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan., C.; — die Symmetrie, Cig. (T.).
  13. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
  14. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  15. somorı̑vəc, -vca, m. der Mordgeselle, Cig.
  16. sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
  17. sǫ́mračnik, m. somračniki, Abendfalter (crepuscularia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  18. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  19. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  20. sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
  21. sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
  22. soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).
  23. sookrivljeník, m. = soobdolženec, DZ.
  24. sooskrbník, m. der Mitverwalter, Jan. (H.).
  25. sopȃr, m. der Dunst, Mur., Cig., Jan.; — die Schwüle, jvzhŠt.; die Hitze, Mik.
  26. sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.
  27. sopȃrčina, f. = sopara, der Dunst: škodljive soparčine, Ravn.
  28. sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
  29. sopȃrica, f. der Dunst, die Ausdünstung, Mur., M.; — die Schwüle, Cig., Jan., Nov.- C., jvzhŠt.
  30. sopȃričən, -čna, adj. schwül, Cig.
  31. sopáriti se, -pȃrim se, vb. impf. aufdunsten, dampfen, Cig., Jan., C.
  32. sopȃrnat, adj. = soparen, Cig.
  33. sopȃrnica, f. 1) das Dampfbad, C.; tudi pl. soparnice, C.; — 2) = parna ladja: majhna s., Cv.
  34. sopárnost, f. die Schwüligkeit.
  35. sopastír, -rja, m. der Mithirt, Cig.
  36. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
  37. soporȃba, f. die Mitbenützung, DZ.
  38. soporočevȃvəc, -vca, m. der Correferent, DZ.
  39. sopórok, -rǫ́ka, m. der Mitbürge, Cig.
  40. soporǫ̑štvọ, n. die Mitbürgschaft, Cig., C.
  41. soporọ̑tnik, m. der Mitgeschworne, C., DZ.
  42. soprȃvdar, -rja, m. = sopravdnik, Cig.
  43. soprȃvdnik, m. der Streitgenosse, DZ.
  44. sopravíca, f. das Mitrecht, C.
  45. sǫ́praznik, m. ein nicht gebotener Feiertag, ein Halbfeiertag, Cig., Jan., Cv., Dol., jvzhŠt.
  46. sopremı̑čnica, f. der Nebenplanet, Cig. (T.), C., Jes.
  47. sopríča, f. der Mitzeuge, Cig.
  48. soprisę̑žən, -žna, adj. eidgenössisch, Cig.
  49. soprisę̑ženəc, -nca, m. der Eidgenosse, Jan.
  50. soprisę̑žnica, f. die Eidgenossin, Jan. (H.).
  51. soprisę̑žnik, m. der Eidgenosse, Cig., Jan., Let.
  52. sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.), Št.
  53. sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  54. sọ̑prnost, f. = zoprnost, Mur.
  55. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
  56. soprǫ̑ga, f. die Gemahlin, Jan., C., nk.; — prim. soprog 1).
  57. soprogomòr, -mǫ́ra, m. der Gattenmord, Jan. (H.).
  58. soprósəc, -sca, m. = soprositelj, Cig.
  59. soprosı̑telj, m. der Mitbewerber, DZ.
  60. sǫ̑proti, praep. c. dat. = proti, ogr.- C.
  61. soprotı̑vən, -vna, adj. = nasproten, C.; — subconträr (von Urtheilen), Cig. (T.).
  62. soprotı̑vnik, m. = nasprotnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
  63. soprotı̑vstvọ, n. das Hindernis, C.
  64. sọ̑prstvọ, n. die Gegnerschaft, der Widerstand, C., Dict.- Mik.
  65. soprstvováti, -ȗjem, vb. impf. dagegen sein, Gegner sein, C.
  66. sọ̑prščina, f. = soprnost, soprstvo, Dict., Cig., C.
  67. sọ̑ra, f. 1) = svora, sovra, die Langwiede am Wagen, Mur., Cig., Kr.; — 2) Name einer Kuh mit einem Streifen auf dem Rücken, C.
  68. sọ̑rast, adj. mit einem Streifen am Rücken: sorast vol, Mik.; — prim. sora 2).
  69. sorávən, -vna, adj., Jan., pogl. vzporeden.
  70. sorȃvnik, m. der Parallelkreis, Cig.; pogl. vzporednik.
  71. sorazbǫ̑jnik, m. der Miträuber, Cig.
  72. sorazdẹ̑łba, f. die Nebeneintheilung (condivisio), Cig. (T.).
  73. sorazmę́rən, -rna, adj. proportional, proportioniert, Cig. (T.), Žnid., nk.
  74. sorazmę̑rje, n. die Gleichheit von Verhältnissen, die Proportion, Cig. (T.), Cel. (Ar.); s. razrešiti, eine Proportion auflösen, Cel. (Ar.).
  75. sorazmę̑rnica, f. die Proportionale, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  76. sorazmę́rnost, f. die Proportionalität, Cig. (T.).
  77. sorẹ̑čje, n. das Stromsystem, Jan. (H.).
  78. sorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
  79. sorę̑dje, n. das Coordinatensystem, Cig. (T.).
  80. sorę̑dnica, f. die Coordinate ( math.), Jan., Cig. (T.).
  81. soredǫ̑vnik, m. der Ordensgenosse, Cig.
  82. sọ̑rej, m. = sorast vol, Mik.
  83. soreję́nəc, -nca, m. der Mitzögling, C.
  84. sọ̑rnica, f. das Bodenbrett auf dem Leiterwagen, Cig.; ( nam. svornica).
  85. sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
  86. sorọ̑d, m. die Verwandtschaft, nk.
  87. sorọ̑dəc, -dca, m. = sorodnik, Jan., Vrt.
  88. sorọ́dən, -dna, adj. verwandt, Jan., nk.
  89. sorodljívost, f. die Verwandtschaftskraft ( chem.), Jan. (H.); (srodljivost, h. t.- Cig. [T.]).
  90. sorọ̑dnica, f. die Verwandte, Jan., nk.
  91. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
  92. sorọ̑dništvọ, n. die Verwandtschaft, Jan. (H.).
  93. sorọ́dnost, f. die Verwandtschaft, Z., nk.; — die Wahlverwandtschaft ( chem.), Cig. (T.), C.
  94. sorodovína, f. die Anverwandtschaft, Jan.
  95. sorodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., C.
  96. sorodovı̑nski, adj. verwandtschaftlich, Cig.; navzgornja sorodovinska vrsta, die Ascendenz, Cig.
  97. sorodovı̑nstvọ, n. die Verwandtschaft, Jan.
  98. sorọ̑dstvọ, n. die Verwandtschaft, Jan., Burg. (Rok.), nk.
  99. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
  100. sorọ̑tnik, m. = soprisežnik, Jan. (H.).

   36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701 36.801 36.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA