r (36.301-36.400)

36301. smrdę̑čəc, -čca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
36302. smrdę̑čək, -čka, m. neka vinska trta, Ipava- Erj. (Torb.).
36303. smrdečíca, f. die Schnurassel (iulus sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
36304. smrdečína, f. etwas Stinkendes, C., Z.
36305. smȓdək, -dka, m. = smrdec, der Stinkstein, C.
36306. smrdẹ̑ka, f. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Banjščice- Erj. (Torb.).
36307. smrdẹ̀ł, -ẹ́la, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Jan., Nov.- C., Burg. (Rok.).
36308. smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
36309. smrdẹlíka, f. die Hundskamille (anthemis cotula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Notr.; ali: der Vogelbeerbaum (sorbus aucuparia), V.-Cig., Nov.- C.
36310. smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
36311. smrdę́r, -rja, m. etwas Stinkendes, vzhŠt.
36312. smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
36313. smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
36314. smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
36315. smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
36316. smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
36317. smrdílj, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Bohinj- Erj. (Rok.).
36318. smrdína, f. das Stinkaas, M.
36319. smȓdlja, f. die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig.
36320. smrdljavína, f. der Gestank, das Stinkende, vzhŠt.- C.
36321. smrdljı̑čka, f. der Storchschnabel (geranium Robertianum), Josch.
36322. smrdljíka, f. die Pistazie (pistacia terebinthus), Devin- Erj. (Torb.).
36323. smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.
36324. smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
36325. smrdljı̑vka, f. 1) ein stinkendes Weib; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) der Asand (asa foetida), Cig.
36326. smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
36327. smrdodȗška, f. neka trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
36328. smrdoję̑rica, f. = smrdokavra, Cig., Frey. (F.).
36329. smrdokȃvra, f. der gemeine Wiedehopf (upupa epops), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Kr.
36330. smrdoústən, -stna, adj. mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
36331. smrdoȗstnik, m. ein Mensch mit stinkendem Munde, Levst. (M.).
36332. smrdovrána, f. = smrdovranka, Cig.
36333. smrdovrȃnka, f. die Racke, die Mandelkrähe (coracias garrula), C., Z., Frey. (F.).
36334. smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
36335. smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
36336. smrdȗhar, -rja, m. = dehor, der Iltis, Z.
36337. smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
36338. smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.
36339. smrẹ̑čək, -čka, m. = bor, Blc.-C.
36340. smrẹ́čica, f. dem. smreka; 1) das Fichtchen; — 2) der Tannenwedel (hippuris vulgaris), Tuš. (R.).
36341. smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
36342. smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
36343. smrẹčják, m. eine Fichte mit schön emporstehenden Zweigen, Poh.
36344. smrẹ̑čje, n. coll. Fichten; der Fichtenwald; — Fichtenzweige, Fichtenäste.
36345. smrẹ́ka, f. die Fichte oder Rothtanne (abies excelsa); — smreka ni hrast = ein Weib ist kein Mann, Z.
36346. smrẹ́kov, adj. Fichten-; s. les, smrekova veja.
36347. smrẹ́kovəc, -vca, m. der Fichtenwald, M.
36348. smrẹ́kovina, f. das Fichtenholz; — tudi: smrẹkovína.
36349. smrẹ́kovje, n. = smrečje.
36350. smrẹkúlja, f. = slaba, nizka, v rasti zadržavana smreka, Gor.
36351. smrẹkúša, f. der Lebensbaum (thuia), Kr.- Valj. (Rad).
36352. smrína, f. = smrlina, brina, Z.
36353. smrı̑nje, n. = smrlinje, brinje, Z., KrGora- DSv.
36354. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
36355. smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
36356. smŕkanje, n. das Rotzen.
36357. 1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
36358. 2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
36359. smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.
36360. smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
36361. smŕkavka, f. das Rotzmädel, Z.
36362. smŕkavost, f. die Rotzigkeit; — konjska s., die Rotzkrankheit der Pferde, Levst. (Nauk), DZ.
36363. smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
36364. smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
36365. smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
36366. smŕkljav, adj. = smrkav, Mur.
36367. smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
36368. smrkljìv, -íva, adj. = smrkav, Mur.
36369. 1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
36370. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
36371. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
36372. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
36373. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
36374. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
36375. smrlı̑n, m. der Wacholder (juniperus communis), Plužna- Erj. (Torb.).
36376. smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
36377. smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
36378. smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
36379. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
36380. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
36381. smrtíti, -ím, vb. impf. tödten, Brkini- Erj. (Torb.).
36382. smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).
36383. smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
36384. smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. ( t. j. žalostno), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
36385. smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
36386. smŕtnost, f. 1) die Tödtlichkeit, Cig.; — 2) die Sterblichkeit, Jan., nk.
36387. smrtoglȃvčək, -čka, m. dem. smrtoglavec, Jan.
36388. smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
36389. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
36390. smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
36391. smrtǫ̑vnica, f. = osmrtnica, der Nekrolog, Navr. (Let.).
36392. snegúr, -rja, m. = slegur, Črniče ( Goriš.).
36393. snovotvǫ́rən, -rna, adj. stoffbildend: snovotvorna živila, Erj. (Som.).
36394. soarēja, f. večerna veselica, die Soiree.
36395. sobaríca, f. das Stubenmädchen, C., nk.
36396. sobarína, f. der Stubenzins, Jan. (H.).
36397. soberáč, m. der Mitbettler, Cig.
36398. soboljár, -rja, m. der Zobelfänger, Cig., Jan.
36399. sobórəc, -rca, m. der Mitstreiter, Cig., Jan.
36400. soborı̑telj, m. der Mitstreiter, nk.

   35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601 36.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani