r (3.601-3.700)

3601. rǫ̑čnoma, adv. = ročno, behend, flink, Mur., Cig., Jan., Preš.
3602. rǫ́čnost, f. die Behendigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig., Jan.; die Hurtigkeit, Št.
3603. ročǫ̑n, m. die Hippe ( it. roncone, furl. roncèl), Celje- Štrek. (LjZv.).
3604. ročȗn, m. = ročon, Poh.
3605. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
3606. 1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
3607. 2. rod, adj. = roden, fruchtbar: slive so rode, Dol.- Cig.
3608. rǫ́da, f. der Storch, Ist.- Z.; weißer Storch (ciconia alba), Erj. (Ž.); dolgopeta roda, Erj. (Izb. sp.); — hs.
3609. rodȃn, -dnà, adj. = 1. roden, Dict.
3610. rǫ́dast, adj. rauh, struppig, M.
3611. rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
3612. rodbəníca, f. die Verwandte, Navr. (Kop. sp.).
3613. rodbəník, m. der Verwandte, Glas., Navr. (Kop. sp., Let.).
3614. rodbína, f. 1) die Verwandschaft, Cig., Svet. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); v rodbini biti s kom, mit jemandem verwandt sein, DZ.; on nam ni nič rodbine, er ist mit uns gar nicht verwandt, Npes.-Vraz; — die Sippschaft (v slabem pomenu): to je grda rodbina, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.
3615. rodbı̑nəc, -nca, m. 1) der Verwandte, Mur.; — 2) das Familienglied, Mur.
3616. rodbinják, m. = rodbinec 2), Jan.
3617. rodbı̑nski, adj. 1) die Verwandtschaft betreffend, Mur.; — 2) Familien-, Mur., Cig., nk.
3618. rodbı̑nstvọ, n. die Verwandtschaft, Mur.
3619. rodè, -ę́ta, m. ein Mensch mit struppigen Haaren, Cig., M.
3620. 1. ródən, -dna, adj. 1) Geburts-, M.; rọ̑dni dan, der Geburtstag, Jan., Dalm.; rodni kraj, der Geburtsort, Vrt.; — 2) Geschlechts-: rodno ime, der Geschlechtsname, M.; — Gattungs-, Cig.; — 3) leiblich: rodni brat, Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) fruchtbar; rodno polje, rodna trta; — fruchtbar machend: roden dežek gre, Danj. (Posv. p.).
3621. 2. rǫ́dən, -dna, adj. 1) = maren, marljiv, V.-Cig.; bedacht, Jan.; — 2) geschickt, Cig., Pohl. (Km.).
3622. rodẹ́vati, -am, vb. impf. zu zeugen, zu gebären pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se, zu entstehen pflegen: v krčmi se rodeva poboj, Bes.
3623. rodíca, f. 1) = roditeljica, Mur., Jan., kajk.- Valj. (Rad), LjZv.; — 2) die Blutsverwandte, ogr.- C.
3624. rodíłən, -łna, adj. erzeugend, gebärend, Cig., Jan.; rodı̑łni deli, die Geburtstheile, C.
3625. rodílja, f. 1) = roditeljica, Jan.; — 2) die Wöchnerin, C.
3626. rodı̑łnica, f. die Gebäranstalt, Cig., Jan., C., DZ.
3627. rodı̑łnik, m. der Genetiv ( gramm.), Cig., Jan., nk.
3628. rodíłnost, f. die Zeugungskraft, Cig.
3629. rodílọ, n. das Gebärorgan, das Zeugungsorgan, das Geschlechtsorgan, Cig., Jan.; rodila, die Geschlechtstheile, die Zeugungsorgane, Cig., Jan., Cig. (T.).
3630. 1. rodína, f. 1) der Fruchtreichthum der Weinreben, Hal.- C.; — 2) die Humuserde, ogr.- C.; — 3) = rodovina, V.-Cig., Jan.
3631. 2. rodína, f. die Knopfsimse (juncus articulatus), Medv. (Rok.), Gor.; — tudi: das Riedgras (carex acuta), Cig.
3632. rodíšče, n. die Geburtsstätte, der Geburtsort, Cig., Jan., Raič (Slov.), Zora.
3633. rodı̑telj, m. der Erzeuger, der Vater, Mur., Jan., nk.; — pl. roditelji, die Eltern, Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
3634. rodı̑teljica, f. die Gebärerin, die Mutter, Habd.- Mik., Jan., nk.
3635. rodı̑teljski, adj. elterlich, nk.
3636. rodı̑təv, -tve, f. die Zeugung, Cig., Jan., Cig. (T.); die Geburt, Jan.
3637. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
3638. 2. róditi, rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci- Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
3639. rodı̑vəc, -vca, m. der Erzeuger, Mur., Cig., Jan.
3640. rodı̑vka, f. die Gebärerin, Cig., Jan., DZ.
3641. rọ̑dka, f. der Fruchtknoten, ogr.- Valj. (Rad).
3642. 1. rodljìv, -íva, adj. fruchtbar, Habd.- Mik.
3643. 2. rodljìv, -íva, adj. achtsam, folgsam, C.
3644. rodníca, f. 1) die Gebärerin, die Mutter, Dict., Cig., Jan.; — die Natur, ogr.- C.; — 2) = sorodnica, die Anverwandte, Mur., Cig.
3645. rodník, m. 1) der Erzeuger, Dict., Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad); — pl. rodniki, die Eltern, Cig.; — 2) der Anverwandte, Mur., Cig., Zora.
3646. rodníka, f. neka vrsta češpelj, kajk.- Valj. (Rad).
3647. rodnína, f. = rodbina 2), Vrt.
3648. ródnja, f. die Zeugung: ni za rodnjo (zeugungsunfähig), Gor.
3649. rodnják, m. der Verwandte, Mur.
3650. rodnjákinja, f. die Verwandte, Mur.
3651. ródnost, f. die Fruchtbarkeit.
3652. rodokàz, -káza, m. der Stammbaum, C.
3653. rodoljùb, -ljúba, m. einer, der seine Nation liebt, der Patriot, Cig., Jan., nk.
3654. rodoljùb, -ljúba, adj. = rodoljuben: rodoljuba mladina, Levst. (Zb. sp.).
3655. rodoljȗbəc, -bca, m. = rodoljub, m., Jan.
3656. rodoljúbən, -bna, adj. die Nation liebend, patriotisch, Cig., Jan., nk.
3657. rodoljȗbje, n. die Liebe zur Nation, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.
3658. rodoljȗbka, f. eine, die ihre Nation liebt, die Patriotin, Jan., nk.
3659. rodoljȗbkinja, f. = rodoljubka, nk.
3660. rodopìs, -písa, m. das Stammbuch, die Genealogie, Jan., nk.
3661. rodopı̑səc, -sca, m. der Genealog, Cig., Jan.
3662. rodopísən, -sna, adj. genealogisch, Cig., Jan.
3663. rodopı̑sje, n. die Genealogie, Cig.
3664. rodoskrȗmba, f. = krvoskrumba, die Blutschande, Cig.
3665. rodoskrȗmbən, -bna, adj. blutschänderisch, Cig.
3666. rodoskrȗnəc, -nca, m. der Blutschänder, Cig.
3667. rodoslẹ̑dje, n. die Geschlechtsfolge, Jan., DZ.
3668. rodoslǫ̑vəc, -vca, m. der Genealog, Jan.
3669. rodoslǫ́vən, -vna, adj. genealogisch, Cig., Jan.; rodoslǫ̑vna knjiga, das Geschlechtsregister, Cig. (T.).
3670. rodoslǫ̑vje, n. die Genealogie, Jan., Cig. (T.).
3671. rodoslǫ̑vnik, m. das Stammregister, Jan. (H.).
3672. rodọ̑st, f. die Rauheit, die Sprödigkeit, Cig., Jan.; — die Härte (des Ausdrucks), Jan.
3673. rodotàj, -tája, m. der Stammverleugner, C.
3674. rodǫ́vən, -vna, adj. 1) das Geschlecht, den Stamm betreffend, nk.; — 2) Gattungs-, generisch, Cig. (T.).
3675. rodovína, f. 1) das Geschlecht; Jožef je bil iz hiše in rodovine Davida, Jap.- Valj. (Rad); — 2) die Familie, Mur., Cig., Jan., nk.
3676. rodovı̑nar, -rja, m. der Genealog, Cig.
3677. rodovı̑narstvọ, n. die Genealogie, Cig.
3678. rodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., M.
3679. rodovı̑nski, adj. Geschlechts-, Familien-, angestammt, Cig., Jan., M., nk.
3680. rodovı̑t, adj. fruchtbar, Meg., Cig., Jan., M., nk., Dol.; rodovito drevo, Trub., Dalm.; rodovita zemlja, mati, Jsvkr.
3681. rodovítən, -tna, adj. fruchtbar.
3682. rodovítiti, -ı̑tim, vb. impf. fruchtbar machen, befruchten, Cig., Jan., nk.
3683. rodovı̑tnica, f. = rodovitna žena, die Heckmutter, Cig., Jan.
3684. rodovítnost, f. die Fruchtbarkeit.
3685. rodovı̑tost, f. die Fruchtbarkeit, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
3686. rodǫ̑vnica, f. das Nationale, DZ.
3687. rodǫ̑vnik, m. das Geschlechtsregister, die Stammtafel, Jan., Cig. (T.).
3688. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
3689. rọ̑ga, f. eine großhörnige Kuh, Cig.
3690. rogáč, m. 1) der Gehörnte, Mur., Cig.; = vol, Mur.; — 2) der Hirschkäfer (lucanus cervus); — 3) der Teufel; peklenski r., DSv.; v jezi mu reče: rogač, Jsvkr.; — 4) ein zweimännischer Hobel, Cig.; — 5) der Hornamboss, Cig.
3691. rogáča, f. die Gehörnte: = krava, Mur.
3692. rogačíca, f. 1) das Weibchen des Hirschkäfers, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 2) rogáčica, der Geißfuß (Giersch) (aegopodium podagraria), Rihenberk- Erj. (Torb.).
3693. rogȃčka, f. 1) die Gehörnte, Bes.; — 2) obla, ploščata in drobna smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
3694. rogačkáti, -ȃm, vb. impf. humpeln: r. za kom, Jurč.
3695. rogačúlja, f. das Weibchen des Hirschkäfers, Mik.
3696. rogȃłnice, f. pl. die Webstuhlkurbel, C.
3697. rǫ́ganje, n. das Verhöhnen, der Hohn, Dol.- Cig., nk.
3698. rọ̑gar, -rja, m. rogarji, die Hornthiere (cavicornia), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
3699. rọ̑gast, adj. hornartig, Cig., Jan.
3700. rogáš, m. neka vrsta graha, BlKr.- Let.

   3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani