r (35.701-35.800)

35701. sı̑tarski, adj. Siebmacher-, Mur., Cig.
35702. sı̑tarstvọ, n. das Siebmachergewerbe, Cig.
35703. sitnáriti, -ȃrim, vb. impf. lästig sein, sich so benehmen, dass man beschwerlich fällt; naklestili so pastirje, ako so sitnarili preveč, DSv.
35704. sívər, -vra, m. die graue Gewitterwolke, Jan., Kr.- Valj. (Rad).
35705. sivobràd, -bráda, adj. graubärtig, Z., nk.
35706. sivobrȃdəc, -dca, m. der Graubart, Jan., nk.
35707. sivokǫ́drast, adj. graugelockt, Cig.
35708. sivomǫ́dər, -dra, adj. graublau, hechtblau, Cig.
35709. sivọ̑r, m. ein grauhaariger, alter Mann (zaničljivo), Cig.
35710. sivọ̑ra, f. ein grauhaariges, altes Weib, Mur., Cig., Mik.; sívora, Valj. (Rad).
35711. sivǫ̑rast, adj. weißgrau, Mur.- Cig.
35712. sivorjàv, -áva, adj. graubraun, Jan.
35713. sivorumèn, -éna, adj. graugelb, Cig.
35714. sívrščina, f. Eisblumen: s. gre na okna, Polj.; — prim. siver.
35715. skȃlar, -rja, m. 1) der Felsbewohner, Cig., Valj. (Rad); — 2) = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), C.
35716. skȃlarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
35717. skapljár, -rja, m. der Castrierer, Cig.
35718. skapljaríca, f. nož, s katerim se skaplja, Ip.- Erj. (Torb.).
35719. skárati, -am, vb. pf. abkanzeln, Cig.; — s. se, sich zerzanken, Z., C.
35720. skarlāt, m. = škarlat, Cig.
35721. sker, f. das Werkzeug, ogr.- Mik.; ( "ein deutsches skir- ( vgl. geschirr) voraussetzend" Mik. [Et.]).
35722. skladarína, f. der Lagerzins, DZ.
35723. skladomę́rən, -rna, adj., Cig., Jan., pogl. someren.
35724. sklẹ̑dar, -rja, m. der Schüsselmacher, Cig.
35725. sklẹ̑darica, f. das gemeine Helmkraut (scutellaria galericulata), Z., Medv. (Rok.).
35726. sklẹ́dičar, -rja, m. stenski s., die Wand-Schüsselflechte (parmelia parietina), Tuš. (R.).
35727. sklę̑ničar, -rja, m. 1) der Glaskrämer, Cig.; — 2) krvi sit klop, (ker je napet kakor sklenica), Podkrnci- Erj. (Torb.).
35728. sklobuštráti, -ȃm, vb. pf. 1) verwirren; — 2) wirres Zeug zusammenreden.
35729. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
35730. skočír, -rja, m. ein kleiner, zornmüthiger, aufbrausender Mensch, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
35731. skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
35732. skǫ̑dlar, -rja, m. der Schindelhauer, Cig., M.
35733. skodlárnica, f. die Schindelmacherwerkstätte, Cig.
35734. skǫ̑dlarstvọ, n. das Schindelmachergewerbe, Cig.
35735. skodráti, -ȃm, vb. pf. kraus o. lockig machen, aufkrausen, locken: lase s., Cig., Jan.
35736. skodrčáti, -ȃm, vb. pf., pogl. skodričati.
35737. skodričáti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, löckeln: lase s., Cig.; — entstellen: uže toliko slovenščine so gnusno skodričali (skodrčali), Vrt.; skodričana (skodrčana) latinščina, LjZv.; zgodovinsko podlogo skodričati (skodrčati) v tako zmes, Levst. (Zb. sp.).
35738. skodrnáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Bolc- Erj. (Torb.).
35739. skomárati, -am, vb. pf. sich auf die Beine helfen, sich aufrichten, Jan., C.; Savel je počasi na noge skomaral, Ravn.; ( nam. vzk-).
35740. skomodráti, -ȃm, vb. impf. winseln (von Kindern), C.
35741. skončár, -rja, m. = skonec vasi stanujoč vaščan, Gor.
35742. skopár, -rja, m. der Knauser, Cig.
35743. skoparı̑ja, f. die Knauserei.
35744. skopáriti, -ȃrim, vb. impf. knausern, geizen, knicken.
35745. skopárski, adj. knauserig, filzig, kärglich.
35746. skopı̑tar, -rja, m. = rezar, der Castrierer, der Gelzer, Cig., Kras- M.
35747. skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.
35748. skoporı̑təc, -tca, m. = skopec, der Knauser, Dict., Cig., C.
35749. skoporítiti, -ı̑tim, vb. impf. knausern, kargen, C.
35750. skoporı̑tnež, m. = skopec, der Knauser, Cig., M.
35751. skoporı̑tnica, f. die Knauserin, Cig., M.
35752. skoporítost, f. = skopost, C.
35753. skoporòk, -rǫ́ka, adj. knauserig, Zv.
35754. skopŕcati se, -am se, vb. pf. burzeln, stürzen: po stopnicah s. se, C.
35755. skoprnẹ́ti, -ím, vb. pf. vor Verlangen vergehen, verschmachten: od žeje s.; skoprnel bo še, er wird sich noch zu Tode kümmern, Cig.
35756. skopušáriti, -ȃrim, vb. impf. = skop biti, Zv.
35757. skòr, adv. = skoro, skoraj, Mur., Cig., Jan.; — (na skori = skoraj, ogr.- Mik.).
35758. skóra, f. = skorja, Jan.
35759. skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
35760. skoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. = razkoračiti se, Z., M.
35761. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
35762. skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
35763. skóranji, adj. = skorašnji, Jan.
35764. skórašnji, adj. baldig, Jan., Zora.
35765. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
35766. skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.
35767. 1. skórəc, -rca, m. der Erdbeerköcher, Gor.- Cig.
35768. 2. skórəc, -rca, m. = škorec, škvorec, Mur.
35769. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
35770. skorenı̑noma, adv. sammt der Wurzel, radical, Cig.
35771. skórẹšnji, adj. baldig, C.
35772. skóri, adv. = skoraj, Cig.
35773. skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
35774. skóričək, -čka, m. dem. skorič, Polj.
35775. skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
35776. skǫ́rja, f. die rauhe Rinde, die Kruste; hrastova s.; dati komu skorjo kruha; — vinska s., der Weinstein, Cig.; — sladka s., die Zimmtrinde, Dict., Cig., Kr.; — tudi: skọ̑rja, Dol.
35777. skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič ( Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.- Cig., Jan., Frey. (F.).
35778. skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
35779. skorjàt, -áta, adj. = skorjav, Cig., Jan.
35780. skǫ́rjav, adj. rauhrindig, krustig, Cig., Jan.; skorjavo deblo, Jurč.
35781. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
35782. skorjevína, f. das Krustengebilde, C.
35783. skorjevı̑t, adj. = skorjav, C.
35784. skǫ́rjica, f. dem. skorja; das Krüstchen, ein Stückchen rauher Rinde; s. kruha; — sladka s., die Zimmtrinde, Cig.
35785. skǫ́rjičnik, m. der Zimmtbaum, Z.
35786. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
35787. skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
35788. skǫ̑rnat, adj. rindig, ogr.- C.
35789. skǫ̑rnica, f. = škorenj, Jan.; pl. skornice, die Stiefel, Rez.- Baud.
35790. skǫ́rnja, f. der Stiefel, Cig. (T.); — prim. škorenj.
35791. skǫ̑rnjak, m. = škornjak, die Gabelweihe, Levst. (Nauk).
35792. skórọ, adv. = skoraj, Mur., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Ben.- Kl., nk.
35793. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
35794. skorpijǫ̑n, m. der europäische Scorpion (scorpio europaeus), Erj. (Ž.).
35795. skọ̑rš, m. = skoriš, oskoriš, Jan., Štrek., jvzhŠt.
35796. skọ̑ruš, m. = oskoruš, skoriš, C.
35797. skovı̑ndrati, -am, vb. impf. schreien wie junge, hungrige Schweinchen, Z.
35798. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
35799. skráčenje, n. die Kürzung, Jan. (H.).
35800. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), Cerovo ( GBrda), Petovlje- Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.

   35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901 36.001 36.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani