Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (35.501-35.600)

  1. sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.- Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  2. sẹ́verən, -rna, adj. nördlich, Nord-, arktisch, Polar-; severni veter, severna stran, severni sij.
  3. sẹverı̑n, m. = vodena troba, die Wasserhose, Jan.
  4. sẹveríšče, n. der Nordpunkt ( astr.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  5. sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.
  6. sẹverjȃnəc, -nca, m. = severjan, Jan.
  7. sẹverjȃnka, f. die Nordländerin, Str.
  8. sẹ́vernica, f. 1) der Polarstern, Cig. (T.); — 2) = igla magnetnica, die Magnetnadel, der Compass, Cig., Jan., C.
  9. sẹ́vernik, m. = severjan, C.
  10. sẹvernják, m. 1) = severnik, Guts., C.; — 2) der Nordwind, Vrt.
  11. sẹvernotečȃjən, -jna, adj. Nordpolar-: severnotečajne dežele, Cig. (T.).
  12. sẹvernovzhǫ́dən, -dna, adj. = severovzhoden, nordöstlich, Cig., Jan.
  13. sẹvernozahǫ́dən, -dna, adj. = severozahoden, Jan.
  14. sẹverovzhòd, -hǫ́da, m. der Nordosten, Jan., Cig. (T.), nk.
  15. sẹverovzhǫ́dən, -dna, adj. nordöstlich, Cig., Jan., nk.
  16. sẹverovzhodnják, m. der Nordostwind, Jan. (H.).
  17. sẹverozahòd, -hǫ́da, m. der Nordwesten, Jan., Cig. (T.), nk.
  18. sẹverozahǫ́dən, -dna, adj. nordwestlich, Cig., Jan., nk.
  19. sẹverozahodnják, m. der Nordwestwind, Cig.
  20. sẹverozapádən, -dna, adj. = severozahoden, Jan., nk.
  21. səzorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden, Cig.
  22. səzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, auszeitigen, Cig., Jan.; s. se, reif werden, Cig.
  23. səžrnáti, -ȃm, vb. pf. auf der Handmühle vermahlen, Cig.
  24. səžrníti, -ím, vb. pf. = sežrnati, Rib.- M.
  25. sféra, f. oblo, die Sphäre ( phys.), Cig. (T.).
  26. sféričən, -čna, adj. = sferski, Cig. (T.), Žnid.
  27. sferoīd, m. paoblo, das Sphäroid, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. sferoīdən, -dna, adj. sphäroidisch, Cig., Jan.
  29. sférski, adj. obel, okrogel, sphärisch, nk.; s. odklon, die sphärische Abweichung, Žnid.
  30. sfragīstika, f. pečatoznanstvo, die Sphragistik, Cig. (T.).
  31. sfŕčati, -ím, vb. pf. schwirrend auffliegen, entschwirren, jvzhŠt.; aufflattern, Mur., Cig.; ( nam. vzf-).
  32. sfrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. aufflattern, Mur.; ( nam. vzf-).
  33. 1. sfrfráti, -ȃm, vb. pf. = sfoflati, Z.
  34. 2. sfrfráti, -ȃm, vb. pf. aufflattern, Mur., Cig.; ni ustrelil nobene race, ker je vsaka sfrfrala iz tolmuna, Jurč.; eilig sich entfernen: kar sfrfrala je iz hiše, jvzhŠt.; ( nam. vzf-).
  35. sfŕkniti se, -fȓknem se, vb. pf. einschrumpfen; obraz se mu je še bolj sfrknil in osušil, Jurč.; sich rollen, sich kräuseln, Z.; lasje so se mu sfrknili, jvzhŠt.
  36. sfrkǫ́cati, -am, vb. pf. krausen: sfrkocan = kodrast, BlKr.- Let.
  37. sfrkováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sfrkniti se.
  38. sfrlẹ́ti, -ím, vb. pf. aufflattern, Cig.; ( nam. vzf-).
  39. sfrlíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. einschrumpfen, Cig.
  40. sfrlíti se, -ím se, vb. pf. = sfrličiti se, Z.
  41. sfrlję́nəc, -nca, m. ein Butzel von Haarlocken, Rez.- C.
  42. sfrúliti se, -im se, vb. pf. Blasen bilden (von der Haut): roka, nebo v ustih se sfruli ( n. pr. od vroče vode), BlKr.; ( nam. vzf-).
  43. shírati, -hı̑ram, vb. pf. siech werden, Cig., C.; ( nam. vzh-).
  44. shrȃmba, f. 1) das Aufbewahren, Jan., M.; v shrambo dati, zum Aufbewahren geben, hinterlegen, Cig., C.; pod svojo shrambo imeti, etwas unter seinem Beschluss haben, Cig.; — 2) der Aufbewahrungsort, das Magazin, das Aufbewahrungsbehältnis, der Kasten; s. za pisma, Dict.; s. za strelni prah, das Pulvermagazin, Jan.
  45. shrȃmbica, f. dem. shramba; ein kleines Behältnis, die Kapsel, Cig.
  46. shrȃna, f. = shramba 2), Jan. (H.).
  47. shranílọ, n. das Behältnis, der Schrank, C.
  48. shraníšče, n. der Aufbewahrungsort, C., Nov., Zora; das Magazin, Jan.
  49. shranı̑təv, -tve, f. die Aufbewahrung, Cig.
  50. shrániti, -im, vb. pf. aufbewahren; shrani denar, da ga ne izgubiš! shranit dati kaj, etwas in Verwahrung geben; s. kaj pri kom; — deponieren; — truplo s., eine Leiche beisetzen, Cig., ogr.- M.
  51. shranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad shraniti; aufbewahren; — bestatten, ogr.- C.
  52. shrę́stati, -am, vb. pf. mit Geräusch zerknicken, M.
  53. shrmẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend sich erheben und enteilen, Bes.; po ptičje je mladezen shrmela, Let.; ( nam. vzh-).
  54. shromẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, Jan.; vol je shromel, Gor.; ( nam. vzh-).
  55. shrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ein Getöse, einen Lärm erheben, Z.; ( nam. vzh-).
  56. shrupẹ́ti, -ím, vb. pf. = shrumeti, Z.; ( nam. vzh-).
  57. shrúpiti se, -im se, vb. pf. sich lärmend vernehmen lassen, Volk.- M.; ( nam. vzh-).
  58. shrústati, -am, vb. pf. knorpelnd zusammenbeißen.
  59. shrúščati, -ím, vb. pf. erbrausen, erschallen, M.; ( nam. vzh-).
  60. shrúti, -hrújem, vb. pf. krachend zusammenstürzen, C.
  61. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
  62. sibraka, f. das Reisig, BlKr.- Mik.; (menda: síbraka, Valj. [Rad]).
  63. sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
  64. sicèršnji, ** adj. sonstig, C.; siceršnja določila, DZ.; siceršnje izkustvo, Zv.
  65. sidrár, -rja, m. der Ankerschmied, Cig., Jan.
  66. sídrast, adj. ankerförmig, Jan.
  67. sídrati, sı̑dram, vb. impf. ankern, C., Z.; — hs.
  68. sidríšče, n. der Ankerplatz, Jan., Cig. (T.), DZ.
  69. sídrn, adj. Anker-, Cig.
  70. sídrnast, adj. = sidrast, (sidrenast) Cig.
  71. sidrnína, f. das Ankergeld, (sidrenina) Cig.
  72. sídrọ, n. der Anker, Cig., Jan., nk.; s. vreči, vor Anker gehen, Cig., DZ.- LjZv.; = s. spustiti, Cig., Jan.; na sidru stati, vor Anker liegen, Cig.; sidra vzdigniti, die Anker lichten, Jan.; zasilno, mrtvo, rešno s., der Nothanker, Cig.; — hs., iz gr. σίδηρος = železo, Mik. (Et.).
  73. sigúrən, -rna, adj. sicher, Mik., nk.; — iz it. sicuro.
  74. sigúrnost, f. die Sicherheit, nk.; — prim. siguren.
  75. sihràv, -áva, adj. nasskalt, Jan.; sihravo vreme, C.
  76. silomèr, -mę́ra, m. der Kraftmesser (Dynamometer), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  77. silūrski, adj. Silur- ( geol.): silurska tvorba, die Silurformation, Cig. (T.).
  78. simētričən, -čna, adj. someren, symmetrisch, Cig. (T.), nk.
  79. simetrı̑ja, f. somernost, die Symmetrie.
  80. simetrı̑jski, adj. symmetrisch, Žnid.
  81. sinı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Meisen damit zu locken, Cig.
  82. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
  83. sípor, -rja, m. der Sandmergel, C.; — der Flugsand, C.; — grober Sand, C.
  84. síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.
  85. sípornat, adj. Sandmergel enthaltend, C.
  86. sìr, síra, m. der Käse; sladki s., der Quarkkäse; V.-Cig.; — der Käselaib.
  87. sı̑r, adj., Jan., pogl. ser.
  88. síranje, n. die Käsebereitung, Gor.- M.
  89. sı̑rar, -rja, m. der Käsebereiter, der Käsehändler, Cig., nk.
  90. sı̑rarica, f. die Käsebereiterin; — die Käsehändlerin, Cig.
  91. sirarı̑ja, f. die Käsebereitung, der Käsehandel, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
  92. sirárnica, f. das Käsehaus, Cig.; — der Käseladen, Cig.
  93. sı̑rarstvọ, n. die Käsefabrication, Cig., Jan., Nov., nk.
  94. 1. sírast, adj. käseartig.
  95. 2. sı̑rast, adj. = serast, Cig., M.
  96. sírati, sı̑ram, vb. impf. Käse bereiten, Gor.- M.
  97. síratka, f. = 2. sirotka, Mur., Cig., Jan., DZ.
  98. 1. sı̑rčək, -čka, m. dem. 1. sirek; 1) das Käselaibchen, Cig.; — 2) der Käsebeutel (des Kalbes), der Labmagen, Cig., M.
  99. 2. sı̑rčək, -čka, m. = serček, C.
  100. sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).

   35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA