Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (35.401-35.500)

  1. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
  2. segúrnost, f. die Sicherheit, kajk.- Valj. (Rad).
  3. sẹkíra, f. die Axt; dvorezna s., die Queraxt, Jan.
  4. sẹkírast, adj. axtförmig.
  5. sẹkírica, f. dem. sekira; 1) eine kleine Axt; — 2) die Musiknote, V.-Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  6. sẹkírišče, n. der Axtstiel, Mur., Cig., Jan., Fr.- C.
  7. sẹkíriti, -ı̑rim, vb. impf. s. lan, den Flachs grob brecheln, C.
  8. sẹkı̑rnik, m. der Axtbehälter, Ig (Dol.).
  9. sẹkovȃrih, m. der Förster, Mik.
  10. sekrę̑t, m. die Retirade; — prim. nem. das Secret, ein geheimes Gemach; iz lat.
  11. sekretár, -rja, m. = tajnik, der Secretär, Cig.
  12. sēktor, -rja, m. krožni izsek, der Kreisausschnitt, der Sector, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.).
  13. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
  14. sekvestrácija, f. die Sequestration, Cig., DZ.
  15. sekvestrı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) sequestrieren, Cig., Jan.
  16. sẹmenár, -rja, m. der Samenhändler, Cig., Jan.
  17. sẹmenaríca, f. die Samenhändlerin, Cig.
  18. sẹmenȃrstvọ, n. der Samenhandel, Cig.
  19. semēstər, -stra, m. polletje, das Semester.
  20. səmnjár, -rja, m. = senjmar, Jan. (H.).
  21. semtertja, adv. = sem ter tja; išči pod: sem.
  22. sẹnár, -rja, m. der Heu macht, Valj. (Rad); der Heuarbeiter, Z.; der Heubauer, Jan.; — der Heuhändler, Cig.
  23. sẹnáriti, -ȃrim, vb. impf. Heu einbringen, Nov.- C.
  24. sẹnárnica, f. das Heumagazin, Cig.
  25. senātor, -rja, m. član starejšinstva, der Senator.
  26. senātorstvọ, n. die Senatorenwürde, Cig.
  27. sənjmár, -rja, m. der an einem Markte als Käufer o. Verkäufer theilnimmt; senjmarji, die Marktleute.
  28. sənjmaríca, f. die am Markte theilnimmt, M.
  29. sənjmarína, f. die Marktgebür, das Standgeld.
  30. sənjmáriti, -ȃrim, vb. impf. an Märkten als Käufer oder Verkäufer theilnehmen, Navr. (Let.).
  31. sənjmárski, adj. Markt-; senjmarska koliba, die Marktbude, Navr. (Let.).
  32. sensōrən, -rna, adj. sensorisch: sensorni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  33. sensōrski, adj. sensitiv (sensorisch), Empfindungs-: sensorski živci, Lampe (D.).
  34. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
  35. separatīst, m. der Separatist.
  36. separatīzəm, -zma, m. razdružljivost, der Absonderungsgeist, der Separatismus, Jan., Cig. (T.).
  37. septēmbər, -bra, m. = kimavec, der Monat September.
  38. sę̑r, m. brkati s., der Lämmer- oder Bartgeier (gypaëtos barbatus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  39. sę̑r, sę́ra, adj. grau, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; sera glava, Danj. (Posv. p.); — blond, Mik. (Et.).
  40. seraf, m. der Seraph.
  41. serafin, m. = seraf, Cig., Jan.
  42. serafīnski, adj. seraphisch, Cig., Jan.
  43. sę̑rast, adj. grau, Jan.; s. konj, ein Schimmel, C.; der Grauschimmel, Met.; ( der Rothschimmel, Dol.); — blond, C.
  44. sę̑rčək, -čka, m. dem. serec; — der Rothschimmel, Rib.- Mik.
  45. serè, -ę́ta, m. = serec 2), der Schimmel, C.; — der Falbe, Z.; der Honigschimmel, Z.; — der Rothschimmel, Dol.
  46. sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; ( prim. stsl. sêra).
  47. serenāda, f. podoknica, die Serenade.
  48. serẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden, Jan., C.
  49. seríga, f. 1) konjska s. = konjska figa (šaljivo), Levst. (Zb. sp.); — 2) ein lästiger Mensch, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  50. sērija, f. vrsta, die Serie, Jan., nk.
  51. serı̑łnik, m. = stranišče (preprosto), Mur., C., Trub., Jap.
  52. sę́riti se, -im se, vb. impf. grau werden, Mur., Cig., Jan.
  53. serížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. lästig sein, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. seriga 2).
  54. sę̑rja, f. 1) das Abweichen, die Dysenterie, M., Valj. (Rad); — 2) die Excremente, Mik.
  55. 1. sę̑rka, f. 1) = 2. sirek, C., Mik., vzhŠt.; — 2) neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  56. 2. sę̑rka, f. das Weibchen vom Bartgeier, C.; — prim. ser.
  57. 3. sę̑rka, f. = sera raca, Z.; ( die Wildente, Jan. [H.]).
  58. sę̑rost, f. das Grausein, das Alter, ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Jan. (Slovn.); (pravilneje menda: serọ̑st).
  59. servitūt, m. služnost, die Servitut.
  60. servitūtən, -tna, adj. služnosten, Servituts-, Jan., nk.
  61. səsíriti se, -sı̑rim se, vb. pf. zu Käse werden, Jan., Erj. (Torb.); sesirjeno mleko, gekäsete, geronnene Milch, Cig.
  62. səsmráditi se, -smrȃdim se, vb. pf. stinkend werden, Štrek.
  63. sestērcij, m. starorimski denar, der Sestertius, Cig.
  64. séstra, f. die Schwester; deseta sestra = desetnica, Levst. (Rok.); po polu s., die Halbschwester, die Stiefschwester: mlečna s., die Milchschwester, Cig.; = s. po mleku, Cig., Jan.; — die Klosterschwester.
  65. səstrádati, -am, vb. pf. = izstradati, abhungern: sestradan kakor pes, Cig.
  66. səstradováti, -ȗjem, vb. impf. ad sestradati, Cig.
  67. sestràn, -ána, m. der Schwester Sohn, der Neffe, Navr. (Kop. sp.).
  68. sestrána, f. 1) medve sve si sestrani, unsere Mütter sind Schwestern, Mur.; die Cousine, das Geschwisterkind, Cig., Jan.; — 2) = sestrina hči, kajk.- Valj. (Rad); die Nichte, Jan.
  69. sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
  70. sestrȃnič, m. = sestranec 1), C.; — der Vetter, Šol.
  71. sestranı̑čna, f. die Schwestertochter, C.
  72. sestráninja, f. = sestrana 1), C.
  73. sestrȃnka, f. das Geschwisterkind, Jan.
  74. séstrica, f. dem. sestra; das Schwesterchen; tudi: sestríca.
  75. sestrìč, -íča, m. 1) = sestrin sin, der Schwestersohn, Cig., M., Dalm., Hip. (Orb.), Notr., BlKr., jvzhŠt.; — 2) das Geschwisterkind, Jan.; sestriči, Geschwisterkinder, Meg., Z.; — tudi: séstrič, jvzhŠt.
  76. sestríčica, f. dem. sestrica, das Schwesterchen, M.
  77. sestrı̑čka, f. dem. sestrica; das Schwesterchen, Jan.
  78. sestrı̑čna, f. 1) = sestrina hči, Hip. (Orb.), Valj. (Rad), Notr.; — 2) die Tochter der Tante: moje sestrične so tetine hčere, BlKr.; — die Cousine, das weibliche Geschwisterkind.
  79. sestrı̑čnica, f. dem. sestrična; das weibliche Geschwisterkind, Cv.
  80. sestrı̑čnik, m. das männliche Geschwisterkind, C.; sestričniki so tetini sinovi, BlKr.; pozdravlja vas Marka, Barnabov sestričnik, Jap. (Sv. p.).
  81. séstrika, f. das Schwesterchen, Danj. (Posv. p.).
  82. sestrína, f. die Schwesterschaft, Mur.
  83. sestrı̑nəc, -nca, m. = sestrinek, C.
  84. sestrı̑nək, -nka, m. der Schwestersohn, M.
  85. sestrínji, adj. der Schwester, Mik.; — Schwester-, schwesterlich, Mur.
  86. sestrı̑nski, adj. schwesterlich, Schwester-, Mur., Cig., Jan., C.
  87. sestrı̑nstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  88. sestríti se, -ím se, vb. impf. schwestern, sich verschwistern, verschwistert sein, Cig., C.; senca se z lučjo sestri, Levst. (Zb. sp.).
  89. séstrn, adj., Jan., pogl. sestrski.
  90. séstrna, f. die Schwestertochter, die Nichte, Z., Vod. sp.
  91. séstrnəc, -nca, m. der Schwestermann, Vod. sp.
  92. séstrnica, f. die Schwestertochter, die Nichte, Jan., Burg. (Rok.), Vod. sp.
  93. séstrnič, m. 1) der Schwestersohn, Vod. sp.; — 2) das Geschwisterkind, Z.; sestrniči so otroci iz sester, C., Dol.
  94. séstrnik, m. 1) der Schwestersohn, Jan., Burg., Met.; — 2) = sestrnec, der Schwestermann, Vod. sp.
  95. sestromǫ̑rəc, -rca, m. der Schwestermörder, Cig.
  96. sestromǫ̑rstvọ, n. der Schwestermord, Cig.
  97. séstrski, adj. Schwester-, schwesterlich.
  98. séstrstvọ, n. die Schwesterschaft, Cig., Jan.
  99. séstrščina, f. die Schwesterschaft, Cig.
  100. səsvẹdráti, -ȃm, vb. pf. kräuseln: sesvedrani lasje, Bes., SlN.; — verwirren: pamet komu s., Jurč.

   34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA