Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (35.001-35.100)

  1. prvostávən, -vna, adj. prvostȃvni koli zemljemerski, die Stangen der Fixpunkte, Levst. (Močv.).
  2. prvostǫ̑jnik, m. der Vorsteher, Jan., Bes., SlN.
  3. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
  4. prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
  5. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
  6. prvostǫ̑łstvọ, n. der Primat, Jan. (H.).
  7. prvostorję́nčič, m. das erstgeworfene Junge, Jap.- C.
  8. prvosvẹ́tən, -tna, adj. urweltlich, Cig., Jan.
  9. prvošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der ersten Classe (einer Mittelschule).
  10. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
  11. prvotína, f. coll. die Erstlinge, Jan., ogr.- C.
  12. prvotìsk, -tíska, m. prvotiski, die Druckerstlinge, die Incunabeln, Cig.
  13. prvǫ̑tnik, m. das Original, Jan.
  14. prvótnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  15. prvotvòr, -tvǫ́ra, m. das Original, Cig., Jan.; — polj.
  16. prvotvǫ́rən, -rna, adj. Original-, Cig., Jan., Cig. (T.); prvotvǫ̑rne gore, die Urgebirge, Cig. (T.).
  17. prvotvǫ́rnost, f. die Originalität, Cig. (T.).
  18. prvovȃnje, n. die Hegemonie, Cig. (T.).
  19. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
  20. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  21. prvovȓstnik, m. der Classiker, Cig.
  22. prvožı̑vəc, -vca, m. das Urthier, das Protozoon, Cig.
  23. prvožı̑vka, f. = prvoživec, Cig.
  24. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
  25. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
  26. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
  27. psālter, -rja, m. psalmnik, der Psalter.
  28. psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
  29. psę̑tar, -rja, m. = psar, Cig.
  30. psodę̑rəc, -rca, m. der Hundeschläger, Cig.
  31. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
  32. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
  33. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  34. ptı̑čar, * -rja, m. 1) der Vogelfänger, der Vogelhändler; — tudi: der Vogelfreund; — 2) der Vorstehhund, Cig., Erj. (Ž.).
  35. ptı̑čarica, f. 1) die Vogelfängerin, die Vogelhändlerin; — tudi: die Vogelfreundin; — 2) (puška) p., die Vogelbüchse, die Schrotbüchse, Cig.
  36. ptičáriti, -ȃrim, vb. impf. Vögel fangen, Jan. (H.).
  37. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
  38. ptı̑čarstvọ, n. der Vogelfang.
  39. pučelár, -rja, m. = sodar, Mur., Valj. (Rad), vzhŠt.
  40. pūdra, f. der Puder, Cig.; (po rus. iz nem.).
  41. pudrár, -rja, m. der Pudermacher, der Puderhändler, Cig.
  42. pudraríca, f. die Pudermacherin, Cig.
  43. pūdrati, -am, vb. impf. pudern, Cig., Jan.
  44. pudreníca, f. die Puderschachtel, Cig.
  45. pȗhar, -rja, m. der Hammer zum Zerbröckeln der Steine, M.; — der Prellhammer, Cig.; — iz nem. Pocher?
  46. puhlı̑čar, -rja, m. = kdor na puhličastem svetu prebiva, Svet. (Rok.), Erj. (Torb.).
  47. pūmpar, -rja, m. der Pumpenmacher, Cig.
  48. puncīrati, -am, vb. impf. ( pf.) punzieren, Cig., Jan.
  49. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
  50. pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
  51. púntar, -rja, m. der Empörer, der Rebell.
  52. púntarica, f. die Aufrührerin, die Rebellin.
  53. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
  54. púntarski, adj. aufrührerisch, rebellisch.
  55. púntarstvọ, n. der Empörungsgeist, Cig.
  56. pupilārən, -rna, adj. sirotinski, Pupillar-.
  57. pȗra, f. die Truthenne; — púra, Valj. (Rad).
  58. purȃn, m. der Truthahn oder Indian (meleagris gallopavo).
  59. purȃnčək, -čka, m. dem. puranek.
  60. purȃnək, -nka, m. dem. puran, Valj. (Rad).
  61. pȗrarica, f. die Hüterin der Truthühner, Cig.
  62. purčè, -ę́ta, n. das Truthuhn; tudi: pȗrče, -eta, jvzhŠt.
  63. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
  64. purečják, m. die Schafgarbe (achillea), C.
  65. purę̑čji, adj. = purji: purečja trava = purečjak, C.
  66. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
  67. púrga, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  68. pȗrica, f. dem. pura; eine junge Truthenne.
  69. purìč, -íča, m. junger Truthahn, Cig., C., M.
  70. purīst, m. jezikotrebec, der Purist.
  71. puritȃn, m. = puritanec, Cig., Jan.
  72. puritȃnəc, -nca, m. der Puritaner, Cig., Jan.; (puritanci so neka stranka angleških protestantov).
  73. puritȃnka, f. die Puritanerin, Cig.
  74. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  75. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
  76. pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.
  77. pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.
  78. pȗrman, m. der Truthahn.
  79. pȗrpala, f. = purpela, Ravn.- M., Zv.
  80. pȗrpalica, f. = purpela, C.
  81. pȗrpara, f. = purpela, Zora.
  82. pȗrpela, f. = purpelica, Cig.
  83. pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.
  84. pȗrpelič, m. = purpelica, Jan.
  85. pȗrpola, f. = purpelica, Josch.
  86. pȗrpolica, f. = purpelica, Josch.
  87. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  88. pustȃrski, adj. Wüsten-, Jan. (H.).
  89. pustǫ̑tar, -rja, m. = pustotnik, Jarn.
  90. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
  91. puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
  92. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
  93. pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
  94. pȗškarica, f. die Schießscharte, Cig., Navr. (Let.).
  95. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
  96. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
  97. puškovr̀t, -vŕta, m. der Büchsenbohrer, Cig.
  98. pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
  99. putigràm, -áma, m. = putigrom, Trub.
  100. putigròm, -gróma, m., BlKr.; pogl. putogrom.

   34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA