Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (34.701-34.800)

  1. prọ̑tirèk, -rę́ka, m. der Gegensatz ( phil.), Cig. (T.).
  2. prọ̑tisíla, f. die Gegenkraft, Jan. (H.); der Gegendrang, M.
  3. protı̑sk, m. der Durchdruck, DZ.
  4. prọtiskládən, -dna, adj. contraharmonisch ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  5. protislǫ́vən, -vna, adj. contradictorisch, Cig. (T.).
  6. prọtislǫ̑vje, n. der Widerspruch, Cig. (T.); ljudje, ki so polni protislovja, Jurč.; — stsl.
  7. prọtislǫ́vnost, f. der Widerspruch (als Eigenschaft), C.
  8. prọtisȏłnčən, -čna, adj. sonnseitig gelegen, C.
  9. protisȏłnčnica, f. der Bocksbart (tragopogon), C.
  10. prọ̑tistȃnje, n. die Opposition ( astr.), Cig. (T.).
  11. prọ̑tistȃva, f. die Contraposition ( phil.), Cig. (T.).
  12. prọ̑tistȃvək, -vka, m. der Gegensatz, die Antithese, Cig., Jan., C.
  13. prọ̑tistávən, -vna, adj. contraponiert ( phil.), Cig. (T.).
  14. prọ̑tistáviti, -stȃvim, vb. impf. (pravilneje: proti staviti) contraponieren ( phil.), Cig. (T.).
  15. prọ̑tistrȗp, m. das Gegengift, Jan.
  16. prọtistrȗpən, -pna, adj. giftabtreibend, Jan.
  17. prọ̑titę̑žje, n. das Gegengewicht, Cig. (T.).
  18. prọ̑titı̑sk, m. der Widerdruck, Jan.
  19. prọ̑titlȃk, m. der Gegendruck ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  20. prọ̑titóžba, f. die Widerklage, Cig.
  21. prọ̑titǫ́ženəc, -nca, m. der Nachbeklagte, Cig.
  22. prọ̑titožník, m. der Widerkläger, Cig.
  23. prọ̑tiugọ̑vor, m. der Gegeneinwurf, die Replik, Jan., nk.
  24. prọtiustȃvən, -vna, adj. verfassungswidrig, Cig., nk.
  25. prọ̑tiutę̑ž, f. = protivna utež, das Gegengewicht, Jan. (H.).
  26. protı̑vəc, -vca, m. der Gegner, Alas.
  27. protı̑vən, -vna, adj. entgegengesetzt, conträr, Mur., Cig. (T.); protivna utež, das Gegengewicht ( phys.), Cig. (T.); — gegnerisch, feindlich, Mur., nk.
  28. protíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. widerstreben, entgegen sein, opponieren: p. se čemu, komu, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  29. protı̑vje, n. der Gegensatz (oppositio), ( phil.), Cig. (T.); — stsl.
  30. prọtivládən, -dna, adj. regierungsfeindlich, oppositionell, Jan., nk.
  31. protı̑vnica, f. die Gegnerin, Cig., Jan., nk.
  32. protı̑vnik, m. der Gegner, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; protivník, ogr.- Valj. (Rad).
  33. protı̑vnost, f. der Gegensatz (als Eigenschaft), nk.; — die Gegnerschaft, der Antagonismus, Cig., Jan., nk.
  34. protı̑vo, adv. = proti: p. stati, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  35. protı̑vščina, f. 1) die Widerwärtigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Widerstreben, SlN.; die Gegnerschaft, SlN.
  36. prọ̑tivzporę̑dnik, m. das Antiparallelogramm ( math.), C., Cig. (T.).
  37. prọtizakǫ̑nje, n. die Gesetzwidrigkeit, Jan. (H.).
  38. prọtizakǫ́nski, adj. gesetzwidrig, nk.
  39. prọ̑tizavarováłən, -łna, adj. Rückversicherungs-, Jan. (H.).
  40. prọ̑tizavárovanje, n. die Rückversicherung, Jan. (H.).
  41. prọ̑tizavárovavəc, -vca, m. der Rückversicherer, Jan. (H.).
  42. prọ̑tizavárovavstvọ, n. das Rückversicherungswesen, Jan. (H.).
  43. prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.- M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
  44. prọ̑tje, adv., praep. = proti, C.; na protje iti, jvzhŠt.; — vozil se je protje novemu svet(ov)u, Rog.
  45. protníca, f. eine Art Handaxt, Savinska dol.
  46. protokōl, m. zapisnik, das Protokoll.
  47. protokolīst, m. zapisnikar, der Protokollist.
  48. protováti, -ȗjem, vb. impf. = nasprotovati, C.
  49. prọtulẹ̑tje, n. = protiletje, Habd.
  50. proučevȃnje, n. das Durchstudieren, das Studium, nk.
  51. proučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad proučiti, nk.
  52. proučíti, -ím, vb. pf. durchstudieren, Cig. (T.), nk.; — hs.
  53. proumẹ́ti, -ẹ̑m, -ẹ̑jem, vb. pf. mit dem Verstand ergründen, Greg.
  54. proumovȃnje, n. die Speculation ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  55. proumováti, -ȗjem, vb. impf. speculieren ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
  56. provȃla, f. der Durchbruch (eines Flusses durchs Gebirge), die Kluft, h. t.- Cig. (T.); — rus.
  57. proviānt, m. der Proviant.
  58. províncija, f. pokrajina kot del države, die Provinz.
  59. provincijalīzəm, -zma, m. pokrajinski izraz, der Provinzialismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  60. provízija, f. opravnina, die Provision, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
  61. provīzor, -rja, m. upravitelj, upravnik, der Provisor, bes. der Pfarrprovisor.
  62. provizōrən, -rna, adj. začasen, provisorisch, nk.
  63. provòd, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Gefolge, Jan. (H.); — der feierliche Aufzug, C.; — hs.
  64. provòz, -vǫ́za, m. = prevoz, die Durchfahrt, die Durchfuhr, DZ.
  65. provǫ́zən, -zna, adj. Durchfahrts-: provǫ̑zne karte, durchgehende Billets, DZ.
  66. provoznína, f. der Durchgangszoll, Cig. (T.).
  67. provr̀t, -vŕta, m. die Lochmuschel (terebratula), Erj. (Z.).
  68. provzrǫ́čati, -am, vb. impf. ad provzročiti, nk.
  69. provzročeváti, -ȗjem, vb. impf. = provzročati, nk.
  70. provzročı̑telj, m. der Urheber, nk.
  71. provzročı̑təv, -tve, f. die Verursachung, die Veranlassung, nk.
  72. provzročíti, -ím, vb. pf. verursachen, nk.
  73. provzročník, m. der Urheber, nk.
  74. prōza, f. nevezana beseda, die Prosa.
  75. prozāičən, -čna, adj. prosaisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  76. prozāik, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  77. prozaīst, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaist, Cig.
  78. prozāiški, adj. prosaisch, Jan. (H.).
  79. prozı̑məc, -mca, m. = prosinec, ogr.- C.
  80. prozı̑r, m. das Diopter ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  81. prozı̑rən, -rna, adj. Diopter- ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  82. prozōdičən, -čna, adj. k prozodiki spadajoč, prosodisch, Cig., Jan., nk.
  83. prozodı̑ja, f. zlogomerje, die Prosodie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  84. prozōdika, f. nauk o zlogomerju, die Prosodik, Cig. (T.).
  85. prózor, -zóra, m. 1) das Fenster, Jan., Valj. (Rad), Ist.- Nov.; ( hs.); — 2) der Anbruch des Morgens, Z., C.
  86. prozórən, -rna, adj. durchsichtig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  87. prozórnost, f. die Durchsichtigkeit, Cig. (T.), nk.
  88. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
  89. proževína, f. = kavčuk, Jan. (H.).
  90. prǫ́žica, f. dem. proga; — das Närbchen, C.
  91. prožíljka, f. = pražiljka, Tuš. (R.), Cig., Vrt., Polj.
  92. prožílọ, n. das Federwerk: p. iz dratu, die Drahtfeder, Cig.; die Auslösung in den Schlaguhren, Cig.
  93. prožína, f. die Springfeder, Cig. (T.); — rus.
  94. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
  95. prožìv, -íva, adj. elastisch, C.
  96. prožívost, f. = prožnost, C.- Raič ( Let.).
  97. prožljìv, -íva, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., C.
  98. prožljívost, f. die Spannkraft, die Federkraft, Cig., Jan.
  99. prǫ̑žnica, f. 1) = progla, proglo, der Fallstrick, C.; — 2) das Zündloch (bei Schießgewehren und Pöllern), Gor.
  100. prǫ́žnost, f. die Elasticität, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); potežna, raztežna p., die Zugelasticität, Cig. (T.).

   34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001 35.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA