Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (34.601-34.700)

  1. proščávati, -am, vb. impf. = prostiti, C.
  2. proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  3. prǫ̑ščič, m. = prostica, der Zaunpfahl, kajk.- Valj. (Rad).
  4. prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.
  5. próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.
  6. prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
  7. prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
  8. prošíniti, -šı̑nem, vb. pf. = prešiniti, Zora.
  9. prošínjati, -am, vb. impf. ad prešiniti, Žnid., Let.
  10. prǫ̑ška, f. die Bittagsprocession, ogr.- M.
  11. prǫ̑škar, -rja, m. = romar, C.
  12. prǫ̑ški, m. pl. die Wallfahrt, C.
  13. próšlost, f. die Vergangenheit, nk.
  14. próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.- Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
  15. prošnjáč, m. der Bitter: Kristus je prošnjač za nas pri očetu, Ravn.; — der Brautwerber, BlKr.; — der Bettler, Mur.
  16. prošnjáča, f. die Bettlerin, Mur.
  17. prošnjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Mur.
  18. prošnják, m. der Bittsteller, C.; — der Bettler, Mur., Cig.
  19. prošnjáti, -ȃm, vb. impf. flehentlich bitten, Alas.
  20. prošnjȃvəc, -vca, m. der Bitter: obljubi pravim prošnjavcem dati, kar prosijo, Trub.; — der Fürbitter, Dict., Lašče- Levst. (Rok.); imeti prošnjavce pri Bogu, Kast., Jsvkr.
  21. próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
  22. prošnjíca, f. die Bittstellerin.
  23. prošnjík, m. der Bittsteller; — der Fürbitter, Mur., Cig., Jan.; svetniki naši prošnjiki, Z.
  24. prošnjìv, -íva, adj. bittend: s prošnjivim glasom, mit bittender Stimme, Bes.
  25. pròšt, prǫ́šta (próšta), m. der Propst.
  26. proštı̑ja, f. die Propstei.
  27. proštı̑jski, adj. Propstei-, propsteilich.
  28. proštnı̑ja, f. = proštija, Mur., Jan., Cig.
  29. prǫ́štovski, adj. pröpstlich, propsteilich, Cig.
  30. prǫ̑t, m. 1) die Ruthe, die Gerte, Mur., Cig., Jan., Gor.; = debela šiba, vzhŠt.; — = preklja, dünne Stange, DZ., BlKr.; der Zaunstecken, Cig.; = palica za obroče, Cig.; palica v ribjo lov, Ip.- Erj. (Torb.); — der Knüttel, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) suhi p. južnoevropski, die südeuropäische Stabheuschrecke (bacillus Rossii), Erj. (Ž.).
  31. prǫ̑tast, adj. ruthenartig, Jan. (H.).
  32. prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
  33. prǫ̑təc, -tca, m. dem. prot; das Rüthlein, Jan.
  34. prǫ̑tək, -tka, m. dem. prot; das Reis, Cig.
  35. protēkcija, f. zaščita, die Protection, Jan. (H.).
  36. protēktor, -rja, m. zaščitnik, pokrovitelj, der Protector.
  37. protektorāt, m. pokroviteljstvo, das Protectorat.
  38. protēst, m. ugovor, der Protest.
  39. protestānt, m. luteranec, der Protestant.
  40. protestāntinja, f. die Protestantin.
  41. protestantīzəm, -zma, m. der Protestantismus.
  42. protestāntka, f. die Protestantin, Jan.
  43. protestāntski, adj. protestantisch.
  44. protestāntstvọ, n. das Protestantenthum, der Protestantismus.
  45. protestováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) protestieren, Cig. (T.), nk.
  46. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
  47. protı̑, f. pl. 1) "črez proti iti, über eine Stelle gehen, wo sich Hunde oder Katzen begattet haben, wovon man Gicht und Lähmungen bekommt", Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) die Gicht, C.; — prim. protin.
  48. protíca, f. die Ruthe, C.; pri starem možu potica, pri mladem protica, Ig (Dol.); die Angelruthe, Cig., Jan.; eine lange, dünne Stange, C., BlKr.
  49. prọ̑ticésar, -cesárja, m. der Gegenkaiser, Jan., nk.
  50. prǫ̑tič, m. dem. prot; eine kleine Ruthe, das Gertchen, Cig., Bes.
  51. prọtidẹ́jən, -jna, adj. reactionär, Jan. (H.).
  52. prọtidẹ̑jstvọ, n. die Reaction, Jan. (H.).
  53. prọ̑tidokàz, -káza, m. der Gegenbeweis, SlN.
  54. prọ̑tidọ̑məc, m. protidomci, die Gegenwohner (antoeci, geogr.), Cig. (T.), Jes.
  55. prọ̑tigórje, n. die Gebirgswiderlage, h. t.- Cig. (T.), Jes.
  56. prọ̑tigọ̑vor, m. die Einrede, der Widerspruch, Mur., Cig.; pogl. ugovor.
  57. prọtijúžən, -žna, adj. gegen Süden gelegen, südlich, Jan.
  58. protíka, f. die Zaungerte, Cig.
  59. prọ̑tikǫ́t, m. der Gegenwinkel, Cel. (Geom.).
  60. prọ̑tikǫ́tən, -tna, adj. diagonal, Cig., Jan.
  61. prọ̑tikrálj, m. der Gegenkönig, Cig., M., nk.
  62. prọtikŕčən, -čna, adj. krampfstillend, Cig.
  63. prọ̑tikrīst, m. = antikrist, Str.
  64. prọ̑tikrītika, f. die Gegenkritik, nk.
  65. prọtikúžən, -žna, adj. gegen die Pest dienend, Cig.
  66. prọtilẹ̑tək, -tka, m. = protiletje, Mur., C.
  67. prọtilẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, Mur.
  68. prọtilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  69. prọtilẹ̑tjiče, n. dem. protiletje, Danj.- Valj. (Rad).
  70. protı̑mba, f. das Gegenmittel, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  71. prọ̑timinīstrski, adj. antiministeriell, Cig.
  72. protı̑n, m. die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Slom., Št., Tolm.
  73. protína, f. eine lange Bank, Cig., Jan.; bes. eine lange, übertragbare Bank auf vier Füßen ohne Lehne, BlKr.
  74. prọtinarȃvən, -vna, adj. = protinaturen, Jan. (H.).
  75. prọtinarȃvnost, f. = protinaturnost, Jan. (H.).
  76. prọ̑tinarę̑dba, f. die Gegenvorkehrung, nk.
  77. prọtinárodən, -dna, adj. antinational, nk.
  78. protı̑nast, adj. 1) gichtisch, Jan., C.; — 2) gichtartig, Cig.
  79. prọtinatȗrən, -rna, adj. naturwidrig, Cig., Jan.
  80. prọtinatȗrnost, f. die Widernatürlichkeit, Cig.
  81. protı̑novəc, -vca, m. die Tollkirsche (atropa belladonna), C.
  82. protı̑novka, f. = protinščica, C.
  83. prọtinǫ̑žəc, -žca, m. der Gegenfüßler, der Antipode, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  84. prọtinǫ́žən, -žna, adj. antipodisch, Jan. (H.).
  85. prọtinǫ̑žnik, m. = protinožec, Jan. (H.).
  86. protı̑nščica, f. die gelbweiße Scabiose (scabiosa ochroleuca), C.; tudi: der kleine Sumpfhahnenfuß (ranunculus flammula), C.
  87. prọ̑tiodgọ̑vor, m. die Replik, Jan. (H.).
  88. prọ̑tipȃpež, m. der Gegenpapst, C., SlN.
  89. prọ̑tipȃzba, f. die Controle, Cig.; pogl. prigled.
  90. prọ̑tipȃznik, m. der Controleur, Cig.; pogl. priglednik.
  91. prọ̑tipę́za, f. das Gegengewicht, Cig.
  92. prọ̑tipìs, -písa, m. der Revers, Cig.; — die Polizze, DZ.
  93. prọtipọ̑łnočən, -čna, adj. gegen Norden gelegen, nördlich, Jan.
  94. prọtipǫ́tən, -tna, adj. rückläufig, retrograd ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  95. prọtiprȃvən, -vna, adj. rechtswidrig, Jan., C.
  96. prọtiprȃvnost, f. die Rechtswidrigkeit, Jan. (H.).
  97. prọ̑tirę́čən, -čna, adj. contradictorisch, Cig. (T.).
  98. protirę́dən, -dna, adj. ordnungswidrig, Jan.
  99. prọ̑tireformácija, f. die Gegenreformation, Let.
  100. prọ̑tireformātor, -rja, m. der Gegenreformator, Let.

   34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601 34.701 34.801 34.901 35.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA